Jedro

Na podlagi ugotovitev in zaključkov, ki so skladni z medicinsko dokumentacijo in ugotovitvami osebnega pregleda, je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in tožnico pravilno, skladno z določbo 63. člena ZPIZ-2, razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do premestitve na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, zavrnilo pa tožbeni zahtevek v delu, kjer tožnica zahteva priznanje pravice do dela na drugem delu v krajšem delovnem času od polnega 4 ure dnevno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in popravni sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 22. 12. 2014 in št. ... z dne 7. 7. 2014 in tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami: brez prisilnih drž in nefizoloških položajev vratne in ledvene hrbtenice, z dvigovanjem in premeščanjem bremen le občasno do 5 kg in brez dela na višini, delo naj bo fizično lahko in razgibano - sede, stoje z malo hoje ter v urejenem klimatsko optimalnem delovnem okolju, brez izpostavitve izrazito neugodnim klimatskim dejavnikom in onesnaževalcem, psihično nezahtevno in brez dela v hrupu, ki presega mejne vrednosti v polnem delovnem času in pravico do nadomestila za invalidnost od 27. 5. 2014. Hkrati je odločilo, da bo o odmeri in izplačevanju nadomestila za invalidnost odločil toženec s posebno odločbo v 30 dneh od pravnomočnosti te sodbe. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v delu, kjer tožnica zahteva priznanje pravice do dela na drugem delu v krajšem delovnem času od polnega 4 ure dnevno od 27. 5. 2014 dalje s pravico do delnega nadomestila in naložilo tožencu povračilo stroškov postopka v višini 626,36 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S popravnim sklepom pa je v II. točki izreka sodbe z dne 20. 12. 2017 besedno zvezo "pravica do dela na drugem delovnem mestu" nadomestilo z besedno zvezo "pravica do premestitve na drugo delovno mesto" in povzelo celotno besedilo II. točke izreka.

2. Zoper sodbo in popravni sklep je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog po izvedbi dodatnih preiskav kot nepotrebnega, čeprav je komisija izrecno navedla, da ne more podati končne ocene tožničine delazmožnosti brez navedenih preiskav. Navaja, da mora sodišče obrazložiti, zakaj predlaganega dokaza ni izvedlo in ne zadostuje zgolj pavšalna navedba. Očita kršitev 287. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), kar v skladu z določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Očita kršitev določb Ustave, posebej določbe 22. in 23. člena. Zdravljenja ali ukrepov medicinske rehabilitacije nikoli ni predlagala. Pričakuje pa izvedbo vseh tistih diagnostičnih postopkov, ki jih komisija ocenjuje za nujne za podajo dokončne ocene. K izvedbi dokaza sodišče zavezuje tudi načelo materialne resnice. Ne strinja se s popravnim sklepom, ker ni šlo za očitno pisno pomoto.

3. V odgovoru na pritožbo toženec prereka pritožbene navedbe. Meni, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog po izvedbi dodatnih preiskav. Sodni izvedenci niso pristojni za opravljanje preiskav, izvedbo diagnostičnih postopkov, testov in meritev, ampak zgolj objektivno in nepristransko ocenjujejo že obstoječo medicinsko dokumentacijo. Nadaljnji diagnostični postopki lahko predstavljajo podlago za nov invalidski postopek. Ne strinja se tudi, da je prišlo do kršitve določb Ustave Republike Slovenije in da ni bilo podlage za popravni sklep. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb ZPP in Ustave Republike Slovenije.

6. Predmet sodne presoje sta dokončna odločba toženca št. ... z dne 22. 12. 2014 in prvostopna odločba št. ... z dne 7. 7. 2014. Sporno v tej zadevi pa je, ali so pri tožnici izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno.

7. V predsodnem postopku sta bili obe invalidski komisiji enotnega mnenja, da je tožnica zmožna opravljati delo na drugem delovnem mestu z omejitvami s polnim delovnim časom od 27. 5. 2014. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja v zvezi z spornim vprašanjem je sodišče prve stopnje pridobilo izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti v B.. Ta je v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa, specialistke interne medicine in specialista klinične psihologije menila, da tožničine zdravstvene težave zmanjšujejo njeno delovno zmožnost za manj kot 50 % in da je od 27. 5. 2014 zmožna za delo na drugem delovnem mestu brez prisilnih drž in nefizioloških položajev, z dvigovanjem in premeščanjem bremen le občasno do 5 kg in brez dela na višini (tudi brez stopanja na kamione), delo naj bo fizično lahko, razgibano - sede, stoje, z malo hoje ter v urejenem klimatsko optimalnem delovnem okolju, brez izpostavitve izrazito neugodnim klimatskim dejavnikom (mrazu in onesnaževalcem - nikotin, izpušni plini), psihično nezahtevno (brez potrebe po daljšem usposabljanju, to je delo, ki ga v večji meri pozna) in brez dela v hrupu, ki presega mejne vrednosti. Po mnenju izvedenskega organa so vse omenjene razbremenitve tolikšne, da ni razloga za časovno razbremenitev. Medtem je bilo za pljučno patologijo podano mnenje, da dokončne ocene še ni mogoče podati.

8. V takšnem mnenju po tem, ko je sodišče prve stopnje člane izvedenskega organa v zvezi s tožničinimi pripombami še zaslišalo, je po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno objektivne podlage za zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka. Zaradi nekoliko drugačnih omejitev pri delu, kot so bile ugotovljene v predsodnem postopku, predvsem zaradi ortopedske problematike in psihičnih težav, pa je utemeljeno v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) odpravilo izpodbijani odločbi toženca z dne 22. 12. 2014 in z dne 7. 7. 2014 in ji priznalo pravico do premestitve na drugem delovnem mestu z omejitvami v polnem delovnem času od 27. 5. 2014, kar predstavlja tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. 9. Iz listinske dokumentacije je razvidno, da ima tožnica dokazane obrabne spremembe vratne in ledvene hrbtenice. Slikovna diagnostika je pokazala zožitev hrbteničnega kanala v spodnjem delu vratne in ledvene hrbtenice, vendar brez nevroloških ali funkcionalnih izpadov in tudi EMG ni pokazal sveže okvare. Tožnica se zdravi tudi zaradi astme, v primeru poslabšanja potrebuje večtirno terapijo za dosego stabilizacije. V spirometriji je variabilna obstrukcija. Poleg tega se tožnica zdravi še zaradi mešane anksiozne depresivne motnje. Zdravljena je bila v glavnem ambulantno, novembra 2013 pa tudi bolnišnično. Zaradi doseženega izboljšanja ji je bila svetovana vrnitev v delovno okolje.

10. Z izvidi izkazano zdravstveno stanje je izvedenski organ v celoti upošteval. Tako izvid ortopeda iz decembra 2015, ki poroča o bolečinah v križnem zoženem spinalnem kanalu in izvid fiziatra iz decembra 2015, izvid nevrokirurga z dne 15. 1. 2014, ki je ocenil, da gre pri tožnici za cervikobrahialgijo. Izvedenski organ je upošteval tudi mnenji specialistk medicine dela, prometa in športa, da je tožnica zmožna za delo z omejitvami po odločbah toženca.

11. Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje mnenje izvedenskega organa utemeljeno sprejelo. Z izvedenskim mnenjem izvedenskega organa je sodišče prve stopnje razčistilo vsa sporna vprašanja, z dodatnim zaslišanjem članov izvedenskega organa pa je odpravilo tudi dvome in pomisleke, ki jih je tožnica izpostavila v pripombah na mnenje. Tožnica je sicer pravočasno ugovarjala kršitev določbe 287. člena ZPP, vendar neutemeljeno.

12. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo izvedbo dodatnih preiskav, ne glede na to, da je Komisija za fakultetna izvedenska mnenja navedla, da brez dodatnih preiskav ne more podati mnenja. Dodatne preiskave namreč niso stvar sodnega postopka niti izvedenskega organa. Ta je glede na sklep sodišča z dne 1. 6. 2017 (listovna št. 50) pristojen za ocenjevanje tožničine delazmožnosti na podlagi (razpoložljive) dokumentacije, ki jo je k predlogu za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja predložil osebni zdravnik ali eventuelno tožnica do prvega naroka za glavno obravnavo na podlagi že opravljenih preiskav, pa še to le dokumentacijo, ki se nanaša ali izkazuje stanje za obdobje do dokončne odločbe, to je do 22. 12. 2014. Namreč v tem postopku sodišče v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom ZDSS-1 pravilnost in zakonitost dokončne odločbe presoja na podlagi dejanskega stanja do dneva zaključenega predsodnega postopka. Nova dokumentacija, vključno s preiskavami, opravljenimi po dokončni odločbi, izkazujejo stanje ugotovljeno na dan preiskave. V kolikor določena dokumentacija ali izvidi osebnega pregleda izkazujejo enako oziroma nespremenjeno stanje, kot v tožničinem primeru, ko je po ugotovitvah izvedenke, na katere se sklicuje pritožba, v zvezi s kardiorespiratornim sistemom enako stanje že od junija 2014, se upošteva stanje ugotovljeno junija 2014 oziroma nespremenjeno stanje. To je dodatni razlog za zavrnitev dokaznega predloga za izvedbo obremenitvenega testa oziroma ultrazvok srca.

13. Na podlagi ugotovitev in zaključkov, ki so skladni z medicinsko dokumentacijo in ugotovitvami osebnega pregleda, je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in tožnico pravilno, skladno z določbo 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do premestitve na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, zavrnilo pa tožbeni zahtevek v delu, kjer tožnica zahteva priznanje pravice do dela na drugem delu v krajšem delovnem času od polnega 4 ure dnevno.

14. S postopanjem sodišča prav tako ni prišlo do kršitve določb Ustave Republike Slovenije, ne določbe 22. člena in enakopravnega obravnavanja, niti določbe 23. člena in nepristranskega sojenja, pri čemer pritožba ne navaja, v čem naj bi bila ta kršitev v konkretnem primeru podana.

15. Pravilno pa se pritožba ne strinja, da je sodišče s popravnim sklepom besedno zvezo "pravica do dela na drugem delovnem mestu" nadomestilo z besedno zvezo "pravico do premestitve na drugo delovno mesto". Skladno z določbo 328. člena ZPP se s popravnim sklepom popravijo napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Čeprav v konkretnem primeru strogo formalno ne gre za napako v imenih in številkah ali za drugo očitno pisno napako, izpodbijani popravni sklep ne vpliva na samo odločitev po vsebini in tudi nima negativnih posledic za tožnico, zaradi česar pritožbeno sodišče ni poseglo v izpodbijani popravni sklep.

16. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.