Jedro

Ob odsotnosti konkretnih razlogov za zavrnilni del odločitve, torej, kateri priglašeni stroški so že zajeti v predhodnem sklepu z dne 15. 7. 2020, kateri stroški niso bili priznani in zakaj ne, je tako podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka, saj odločitve organa v tem delu ni možno preizkusiti, kar v vsakem primeru terja odpravo izpodbijanega dela odločitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 215/2020 z dne 24. 7. 2020, se v I. točki izreka v delu zavrnitve višjega zahtevka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom tožniku priznalo nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice Bpp 215/2020 z dne 26. 2. 2020 v višini 76,50 EUR; navedeni znesek se poviša za 22 % DDV in skupno znaša 93,33 EUR; višji zahtevek je zavrnilo (I. točka izreka), določilo način in rok za plačilo zneska ter še, da je tožnik zavezanec za plačilo DDV (II. in III. točka izreka).

2. V obrazložitvi je organ za BPP uvodoma navedel, da je bila z odločbo, št. Bpp 215/2020 z dne 26. 2. 2020, upravičenki dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1499/2019, zaradi spremembe določitve stikov očeta z otrokom, od 24. 1. 2020 dalje. Za izvajanje BPP je bil določen tožnik. Iz listin v spisu izhaja, da so bili tožniku že predhodno s sklepom, št. Bpp 215/2020 z dne 15. 7. 2020, priznani nagrada in potrebni izdatki, oboje povečano za 22 % DDV, v skupni višini 903,29 EUR. Tožnik je 16. 7. 2020 vložil dopolnitev zahteve za povrnitev stroškov zastopanja, ki jih je tudi specificiral. Organ za BPP je zahtevku delno ugodil in tožniku odmeril nagrado po IX. poglavju tarifnega dela OT, ki ureja nagrade za zastopanje v nepravdnih postopkih. Tožniku je po tar. št. 4/1 OT, v povezavi s tar. št. 23/2 (prva alineja), za zastopanje upravičenke v postopku mediacije z dne 3. 7. 2020 priznal nagrado v višini 100 točk (200 točk x ½) in po prvem odstavku 6. člena OT še urnino za udeležbo na navedenem mediacijskem srečanju, ki je trajalo več kot eno uro, v višini 25 točk (50 x ½), prve začete pol ure trajanja mediacijskega srečanja nad eno uro. Ostalih priglašenih stroškov organ ni priznal, ker je bilo o njih že odločeno s predhodnim sklepom. Tožniku je organ priznal še pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 2,5 točke, ki jih je odmeril v višini 1% od polne nagrade v višini 250 točk, pri čemer je upošteval, da so bili ti v višini 2% od polne nagrade do 1.000 točk tožniku že priznani s predhodnim sklepom. Skupna višina, ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR, tako znaša 76,50 EUR, povečano za 22 % DDV je to 93,33 EUR.

3. Tožnik se z odločitvijo v zavrnilnem delu ne strinja in vlaga tožbo. Šlo je za zelo kompleksno zadevo, kjer je upravičenka tožniku poslala več dokumentacije, poročila glede stikov, sprememb stikov, itd. Organ je v sklepu, št. Bpp 249/2020, kjer je šlo za podoben spor, odmerjal nagrado po tar. št. 18 OT, tako bi moral tudi v tej. Osnovna nagrada je 300 točk, kot tudi pripada tožniku za predlog, za prvo vlogo 300 točk, za drugo vlogo 225 točk, tretjo in nadaljnje vloge 150 točk, prav tako 300 točk za narok oziroma mediacijsko srečanje. Upravičenka je tožniku vsak teden poslala ogromno dokumentacije, veliko je bilo izmenjav e-mailov (100), 20 pogovorov po telefonu, vsaj 6 sestankov v pisarni, kar bi se moralo upoštevati pri stroških zastopanja. Tudi končno poročilo stranki, ki je samostojno opravilo, organ ni priznal. Vse vloge so strokovno argumentirane, specificirane, v njih je navedeno dokazno gradivo. Zadnje pripravljalne vloge in predloga za postavitev izvedenca organ še ni obračunal, zato je tožnik upravičen zahtevati tudi nagrado za to. Organ bi moral tožniku priznati še: urnina, odsotnost iz pisarne ter dnevnica za vsak zagovor in narok ter mediacijsko srečanje po tar. št. 6 in 10 OT: 200 točk, mediacijsko srečanje in urnina: 360 točk, pripravljalna vloga z dne 17. 7. 2020: 150 točk, predlog za postavitev izvedenca z dne 19. 7. 2020: 100 točk, končno poročilo stranki: 50 točk, 2 % materialni stroški in 22 % DDV, skupaj 493 EUR nagrade oziroma, ker gre za BPP, 246 EUR. Tožnik je bil s sklepom diskriminiran v primerjavi z drugimi izvajalci, ki so jim priznani vsi priglašeni stroški, kar je kršitev 14. člena Ustave RS v zvezi s 1. členom ZBPP. Sklep je tudi neobrazložen in ga ni možno preizkusiti, saj je organ povsem pavšalno navedel, da drugi priglašeni stroški niso bili potrebni, pri tem se ni izjasnilo, zakaj naj ne bi bili potrebni in kateri stroški niso bili priznani. Tožnik je predlagal, da sodišče izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi in tožniku prizna zgoraj navedeno nagrado v višini 246 EUR ter stroške, podredno, da sklep v tem obsegu vrne organu v ponovno odločanje, v obeh primerih, da mu toženka povrne njegove stroške postopka. Tožnik je tudi prosil za oprostitev plačila sodne takse.

4. S sklepom, I U 1155/2020 z dne 20. 10. 2021, je bil tožnik plačila sodne takse za postopek pred sodiščem I. stopnje oproščen.

5. Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

6. Stranka z interesom A. A. odgovora na tožbo ni podala.

7. Sodišče uvodoma navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 1155/2020 z dne 25. 1. 2022, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Gre za spor v zvezi s priznanjem nagrade in stroškov za zastopanje v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči po ZBPP. Ker gre za vprašanja, o katerih se je izrekla že sodna praksa, je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

**K I. točki izreka:**

8. Tožba je utemeljena.

9. V primeru je predmet presoje odločitev organa za BPP v delu zavrnitve višjega zahtevka tožnika v I. točki izreka.

10. Tožnik odločitev izpodbija v tem, zavrnilnem delu iz razlogov bistvene kršitve pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

11. Sodišče se najprej opredeljuje do zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka.

12. Tožnik ugovarja, da je izpodbijani sklep neobrazložen, saj se organ ni izjasnil, zakaj drugi priglašeni stroški ne bi bili potrebni in kateri stroški niso bili priznani.

13. Sodišče se s tožnikom strinja.

14. V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je s sklepom z dne 15. 7. 2020 tožniku predhodno že priznal nagrado in potrebne izdatke (za izvajanje dodeljene BPP v nepravdnem postopku II N 1499/2019), oboje povečano za 22 % DDV, v skupni višini 903,29 EUR (3. točka), da je tožnik 16. 7. 2020 vložil dopolnitev zahteve za povrnitev stroškov zastopanja oziroma nagrade v višini 7.100 odvetniških točk, povečane za 2 % pavšalne potrebne izdatke in 22 % DDV (4. točka), da je zahtevku delno ugodil in mu odvetniške stroške priznal skladno z OT v zvezi s 17. členom ZOdv (5. točka), da je tožniku odmeril nagrado po IX. poglavju tarifnega dela in mu priznal tam navedene stroške, ki jih je specificiral (za zastopanje upravičenke v postopku mediacije z dne 3. 7. 2020 nagrada v višini 100 točk (200 točk x ½), urnino za udeležbo na tem mediacijskem srečanju, ki je trajalo več kot eno uro, v višini 25 točk (50 točk x ½), prve začete pol ure trajanja mediacijskega srečanja nad eno uro), pavšalni potrebni izdatki v višini 2,5 točke, ker so ti že priznani v višini 2 % s predhodnim sklepom) (6. točka). V tej točki je še organ navedel, da ''ostalih priglašenih stroškov organ za BPP odvetniku ni priznal, ker je bilo o njih že odločeno z navedenim (v točki 3. obrazložitve - op. sod.) predhodnim sklepom.''

15. Tako ne drži, da se organ ni izjasnil, zakaj drugi priglašeni stroški niso bili potrebni, saj naj bi o njih odločil s predhodnim sklepom, res pa ni jasno, kateri so ti ''ostali priglašeni stroški'', zato tudi ni jasno, ali so bili tožniku priznani vsi stroški, kot bi mu po OT pripadali.

16. Tožnik namreč izrecno ugovarja, da mu organ ni priznal večjega števila vlog, pri čemer je šlo za zelo kompleksen postopek, v katerem je bilo treba poslati pripravljalne vloge, da je upravičenka tožniku poslala vsak teden obsežno dokumentacijo, ki jo je bilo treba študirati, da so sledile vloge toženca. Konkretno je še navedel, da si je z upravičencem (upravičenko - op. sod.) izmenjal cca 100 e-mailov, da je bilo opravljenih 20 pogovorov po telefonu, 6 sestankov v pisarni, kar bi organ moral šteti kot potrebne stroške zastopanja.

17. Ob odsotnosti konkretnih razlogov za zavrnilni del odločitve, torej, kateri priglašeni stroški so že zajeti v predhodnem sklepu z dne 15. 7. 2020, kateri stroški niso bili priznani in zakaj ne (razen priznanja pavšalnih potrebnih izdatkov za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 2,5 točke, v višini 1 % od polne nagrade v višini 250 točk, pri čemer je organ tudi pojasnil, da je upošteval ''že priznanje pavšalnih potrebnih izdatkov v višini 2 % s predhodnim sklepom''), je tako podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka, saj odločitve organa v tem delu ni možno preizkusiti, kar v vsakem primeru terja odpravo izpodbijanega dela odločitve (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

18. Tožnik sicer v tožbi v nadaljevanju še ugovarja, da bi mu moral organ za BPP priznati še nagrade za naslednja opravila: - urnina, odsotnost iz pisarne ter dnevnica za vsak zagovor in narok in mediacijsko srečanje po tar. št. 6 in 10 OT: 200 točk, - mediacijsko srečanje in urnina: 360 točk, - pripravljalna vloga z dne 17. 7. 2020 150 točk, - predlog za postavitev izvedenca z dne 19. 7. 2020 100 točk, - končno poročilo stranki 50 točk, - 2 % materialni stroški, - 22 % DDV, skupaj 493 EUR oziroma 246 EUR nagrade. Že glede na datum določenih opravil (npr. pripravljalna vloga z dne 17. 7. 2020, predlog za postavitev izvedenca z dne 19. 7. 2020, končno poročilo stranki pa ne vsebuje datuma tega opravila, pri čemer bi se iz prej povzetih vlog z datumi po 16. 7. 2020 dalo sklepati, da postopek ob vložitvi obravnavane zahteve še ni (bil) končan in je opravilo še kasnejšega datuma) in datum vložene zahteve za dopolnitev (16. 7. 2020), ki je predmet te odločitve, ne-obravnava teh stroškov z izpodbijano odločitvijo ne more predstavljati njene kršitve, saj ti stroški niso niti mogli biti predmet tožnikove zahteve in posledično izpodbijane odločitve.

19. V zvezi z ostalimi navedenimi opravili, ki jih tožnik našteva, pa niti ni jasno, ali gre za že priznane stroške in nagrado ali ne, saj tožnik ne pove, za katero mediacijsko srečanje (in - v zvezi s tem - urnino, odsotnost iz pisarne ter dnevnico za vsak zagovor in narok in samo mediacijsko srečanje) uveljavlja nagrado, torej, za že priznano s sklepom in tožnik ugovarja (zgolj) višini priznane nagrade (kot to na splošno ugovarja z vidika uporabe materialnega prava) ali za opravilo, ki ni bilo zajeto s tem sklepom, pa bi (kot meni tožnik) moralo biti. Kot kažejo podatki obrazložitve in kot je sodišče navedlo v 14. točki obrazložitve, je organ za BPP tožniku namreč priznal nagrado in stroške v višini 127,5 točke (x odvetniška točka: 0,60 EUR), tj. 76,50 EUR. Kot pa že tudi povedano, je organ tožniku 2 % materialnih izdatkov že priznal s sklepom z dne 15. 7. 2020. Sodišče zato ugovora v tem delu (zaradi nejasne opredelitve s strani tožnika) niti ne more obravnavati.

20. Sodišče je glede na povedano tožbi ugodilo, sklep v I. točki izreka v delu zavrnitve višjega zahtevka tožnika na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v tem obsegu vrnilo zadevo organu za BPP v ponovni postopek (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem bo moral organ za BPP odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka ter izdati nov upravni akt. 21. Sodišče se do ostalih tožbenih ugovorov ni opredelilo, ki se nanašajo na zavrnilni del odločitve, ker je že zgoraj povedano zadosten razlog za odpravo (in bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do prejudiciranja odločitve), se bo pa moral do njih opredeliti organ za BPP, ko bo ponovno odločal o zadevi.

22. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V postopek je sodišče kot stranko z interesom vabilo upravičenko do dodeljene BPP A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podala, torej v upravnem sporu ni sodelovala.

**K II. točki izreka:**

23. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena).