Jedro

Niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno razumelo izpisa odprtih postavk z dne 12. 5. 2015. V navedenem izpisu je kot poslovni partner tožeče stranke sicer delno naveden pravni prednik tožeče stranke (I., d.o.o.), delno pa skrajšana firma tožeče stranke, ki je bila prej skrajšana firma njenega pravnega prednika. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpis, ki ga je izdelal toženec sam, naslovil prav na tožnika, z vsemi vtoževanimi računi se je strinjal, razen z enim, kar pa je v nadaljevanju izpiska tudi pojasnjeno. Glede na to ne more biti dvoma, da je bil toženec v pravno poslovnem razmerju prav s tožnikom. Logično je tudi pojasnilo tožeče stranke, da je prvi vtoževani račun glasil na I., d.o.o., zgolj zato, ker nova družba še ni bila vpisana v imenik zavezancev za DDV.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo pravilo o dokaznem bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Na podlagi navedb tožeče stranke in ocene izvedenih dokazov, podatkov sodnega registra, delitvenega načrta, izpiska odprtih podstavk, izpovedbe priče F. S. in drugih listin v spisu (računi, dobavnice, prevzemna potrdila) je sodišče prve stopnje izključilo razumni dvom glede odločilnih dejstev, da je tožeča stranka na podlagi naročila tožene stranke slednji dobavila blago, zato zanj utemeljeno terja plačilo kupnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralnega oddelka za verodostojno listino, opr. št. Pl 22800/2015 z dne 5. 3. 2015, v delu, s katerim je dolžniku (sedaj toženi stranki) naloženo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku (sedaj tožeči stranki) znesek 8.639,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov do plačila. Obenem je toženi stranki naložilo še, da v roku 15 dni od prejema prvostopenjske sodbe povrne tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 1.206,83 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka je zoper sodbo vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Smiselno je predlagala, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži, da povrne pravdne stroške toženi stranki, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj v ponovljenem postopku zasliši tudi pričo M. Š. Priglasila je stroške postopka.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo šestih računov, ki jih je tožeča stranka izstavila toženi stranki za plačilo kupnine za blago, ki ji ga je dobavila na podlagi prodajne pogodbe (prim. prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

6. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje sicer vpogledalo v sodni register, vendar ni razumelo statusnih razmerij. Tožena stranka naj namreč ne bi poslovala s tožečo stranko, ampak s T. d.o.o. Iz delitvenega načrta družbe K., d.o.o., z dne 2.10.2013 (priloga A8) in iz sodnega registra (datum objave vpisa 23. 12. 2013) je razvidno, da je tožeča stranka I., d. o. o. nastala z oddelitvijo z ustanovitvijo nove družbe, pri čemer pa prenosna družba ni prenehala. Iz delitvenega načrta izhaja, da se je od prenosne družbe I., d. o. o., ki se je po vpisu spremembe preimenovala v K.,d.o.o., nato pa T., d.o.o., oddelil njen del, zaradi te oddelitve pa je bila ustanovljena tožeča stranka kot nova družba, ki pa je kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem in obveznostmi, katerih subjekt je bila prenosna družba pred oddelitvijo. Podatki iz sodnega registra sicer pritrjujejo pritožnici, da še vedno obstaja prenosna družba I., d. o. o., ki se sedaj imenuje T. d. o. o., in tako ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, na katero opozarja pritožba, da "v začetku leta 2014, ko družbe I., trgovina in proizvodnja, d. o. o. ni več bilo". Vendar navedena pomota nima nikakršnega vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. V skladu s četrtim odstavkom 623. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) se oddelitev opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na nove družbe, ki se ustanovijo zaradi oddelitve (oddelitev z ustanovitvijo novih družb) ali prevzemne družbe (oddelitev s prevzemom). Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb tožeče stranke, delitvenega načrta in podatkov v sodnem registru pravilno ugotovilo, da je bila na tožnika prenesena dejavnost trgovina s farmacevtskimi, medicinskimi in drugimi kemičnimi izdelki. Od dneva oddelitve dne 31. 8. 2013 dalje so bile vse dobave iz prenesene dejavnosti opravljene na račun tožnika. Čeprav družba K., d. o. o., preimovana v T. d. o. o., s skrajšano firmo T., d. o. o., še vedno obstaja, je tožeča stranka kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vsa pravna razmerja v zvezi z dejavnostjo, na katero se nanaša ta spor, ki jo je izvajala prenosna družba pred oddelitvijo. Ne drži niti pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb, da je tožena stranka poslovala s T. d. o. o., ne pa z I. d. o. o. Sodišče prve stopnje se je do tovrstnih navedb jasno in pravilno opredelilo. Vendar so se po izvedbi dokaznega postopka in celoviti dokazni oceni pokazale kot neutemeljene, zato jim ni moglo slediti.

7. Niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno razumelo izpisa odprtih postavk z dne 12. 5. 2015 (priloga A11). V navedenem izpisu je kot poslovni partner tožeče stranke sicer delno naveden pravni prednik tožeče stranke (I., d.o.o.), delno pa skrajšana firma tožeče stranke, ki je bila prej skrajšana firma njenega pravnega prednika. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpis, ki ga je izdelal toženec sam, naslovil prav na tožnika, z vsemi vtoževanimi računi se je strinjal, razen z enim, kar pa je v nadaljevanju izpiska tudi pojasnjeno. Glede na to ne more biti dvoma, da je bil toženec v pravno poslovnem razmerju prav s tožnikom. Logično je tudi pojasnilo tožeče stranke, da je prvi vtoževani račun glasil na I., d.o.o., zgolj zato, ker nova družba še ni bila vpisana v imenik zavezancev za DDV.

8. Niso utemeljena pritožbena opozorila v smeri, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo pravila o dokaznem bremenu, čeprav je tožena stranka ugovarjala aktivni legitimaciji in navedla, s kom je bila v poslovnem razmerju (s T. d. o. o.). Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo pravilo o dokaznem bremenu (prim. prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Na podlagi navedb tožeče stranke in ocene izvedenih dokazov, podatkov sodnega registra, delitvenega načrta, izpiska odprtih podstavk, izpovedbe priče F. S. in drugih listin v spisu (računi, dobavnice, prevzemna potrdila) je sodišče prve stopnje izključilo razumni dvom glede odločilnih dejstev, da je tožeča stranka na podlagi naročila tožene stranke slednji dobavila blago, zato zanj utemeljeno terja plačilo kupnine.

9. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je glede pravno relevantnih dejstev logična, prepričljiva in notranje skladna ter je drugačna interpretacija, ki jo ponudi pritožba, ne more omajati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, pomota pa se je zgodila le pri posamezni ugotovitvi za sprejem pravilne odločitve nepomembne okoliščine (o obstoju družbe K. d. o. o. oziroma sedaj T. d. o. o.).

10. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o pristranskosti ravnanja sodišča prve stopnje. Pritožbene navedbe, da tožeča stranka nekaterih interpretacij sodišča prve stopnje niti ni zatrjevala dovolj določno in se tožena stranka ni imela možnosti do teh navedb določno opredeliti, so povsem pavšalne in ne omogočajo pritožbenega preizkusa.

11. Sodišče prve stopnje je v točki 7 obrazložitve prepričljivo obrazložilo, zakaj je račun št. 001145 (priloga A3) upravičen. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče zato sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje. Podpis prejemnika se nahaja pod za to predvideno rubriko (pod črto), kar pa še ne pomeni, da ni verodostojen. Pritožbene navedbe, da se prevozno potrdilo nanaša na drugo blago in da se podatka o teži ne ujemata, so nedovoljene pritožbene novote, saj pritožnica ni pojasnila, zakaj ni tega navedla pravočasno (337. člen ZPP). Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pripominja, da ti očitki ne držijo.

12. Smiselno iz istih pritožbenih razlogov pritožnica neutemeljeno izpodbija tudi račun št. 14-300-001660 (priloga A4). Glede na potrjen izpis odprtih postavk (priloga A11) in izpovedbo priče F. S. je brezpredmetno tudi retorično vprašanje, kje da je naročilo.

13. Pritožbene navedbe glede računa št. 002832 (priloga A5) v smeri, da bi morala prejem potrditi M. Š., ki pa ni nikdar potrdila naročila, so nedovoljena pritožbena novota. Enako velja za pritožbena izvajanja glede družbe E. d. o. o. in oporekanja znesku 963,80 EUR (prim. 337. člen ZPP).

14. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v smeri, da sodišče ne bi smelo upoštevati kot verodostojne izpovedbe priče F. S., ker je ta zaposlen pri tožeči stranki. Ne glede na navedeno sodišče ni našlo razloga, da mu ne bi poklonilo vere, saj je njegova izpovedba jasna, logična in notranje skladna. V pritožbi zatrjevana nasprotja v izpovedbi so iztrgana iz konteksta in povsem neprepričljiva.

15. Ni utemeljena pritožbena navedba, da je tožeča stranka predložila zgolj eno listino v zvezi z oddelitvijo, in sicer elektronsko sporočilo, ki je bilo naslovljeno na P. H. N., obvestitev družbenika družbe z omejeno odgovornostjo pa je napačno in v nasprotju z določbami kot korporativnega prava. Tudi iz izpisa odprtih postavk je namreč jasno razvidno, da tožena stranka potrjuje obveznosti, ki jih ima do tožeče stranke. Torej je bila s statusnimi spremembami seznanjena. Poleg tega tožena stranka sicer zatrjuje, da je poslovala z družbo T., d. o. o., kar pa podkrepi s pavšalno navedbo, da so medsebojna pravna razmerja s to družbo urejena, ne navede pa, kdaj in kako naj bi odprte postavke tej družbi poravnala.

16. V zvezi s pritožbenim očitkom, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo kot priče njene delavke M. Š., pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sprva zaslišanju te priče nasprotovala, njeno odsotnost na glavni obravnavi opravičila s povsem pavšalnim in nedokazanim razlogom (nujna službena pot), nato pa je nasprotovala zavrnitvi njenega na tej isti glavni obravnavi naknadno postavljenega dokaznega predloga glede zaslišanja te priče, " v kolikor bi sodišče svojo meritorno odločitev oprlo na domnevo, da je M. Š. pritrjevala tistemu, kar je izpovedal F. S." Pritožba ne pojasni, katere so te domneve, niti katere so v pritožbi zatrjevane "novote, ki jih je navajala priča F. S.". Zato tudi ta pritožbeni očitek ni utemeljen.

17. Pritožbeno sodišče je presodilo navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker niso podani niti razlogi, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške.