Jedro

Odsotnost tožnika zaradi rehabilitacije v toplicah v tujini ne predstavlja nepričakovanega dogodka. Tožnik je imel možnost, da za čas odsotnosti ustrezno uredi sprejem sodnih pošiljk ali pooblasti odvetnika za zastopanje, še posebej, ker je sam sprožil sodni postopek, vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in bi lahko pričakoval odločitev sodišča in vročitev sodnega pisanja. Gre torej za njegovo odgovornost, kjer bi se posledicam s skrbnim ravnanjem lahko izognil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper sklep z 19. 5. 2021. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik in predlaga njegovo razveljavitev. Pojasnjuje, da je rok zamudil zaradi zdravstvenih razlogov, kar predstavlja razumno oviro. Dokazal je, da je sodbo in sklep prejel šele v marcu 2021, zato ju ni mogel prej izpodbijati. V nenujnih zadevah roki niso tekli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 19. maja 2021 zavrglo predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložil zaradi zamude roka za vložitev ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo. Sklep je bil tožniku vročen s fikcijo, tako da mu je bil puščen v hišnem predalčniku 31. 5. 2021, 15 dnevni rok, po katerem se šteje, da je bila vročitev opravljena, pa je iztekel 15. 6. 2021 (141. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Tožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo proti omenjenem sklepu zatrjeval, da ga v času vročanja ni mogel prevzeti, ker se je nahajal v državi BiH, kjer je bila njemu in njegovi mami nudena zdravstvena nega v toplicah. Sklep sodišča (in ne sodbo, kot navaja v pritožbi) je prejel šele po vrnitvi 9. 8. 2021, ko mu ga je izročila partnerka.

5. Čeprav so zakonske določbe o vrnitvi v prejšnje stanje neposredno namenjene zagotovitvi pravice do sodelovanja v postopku, ki izhaja iz 22. člena Ustave RS, je ob njihovi uporabi treba upoštevati tudi pravico nasprotne stranke do sodnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zato je možnost uporabe tega instituta omejena le na primere, ko stranka zamudi rok iz upravičenih razlogov, torej razlogov, ki jih ni zakrivila sama. Med te spada tudi bolezen, vendar le, kadar je nepredvidljiva in nenadna. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, odsotnost tožnika zaradi rehabilitacije v toplicah v tujini ne predstavlja nepričakovanega dogodka. Tožnik je imel možnost, da za čas odsotnosti ustrezno uredi sprejem sodnih pošiljk ali pooblasti odvetnika za zastopanje, še posebej, ker je sam sprožil sodni postopek, vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in bi lahko pričakoval odločitev sodišča in vročitev sodnega pisanja. Gre torej za njegovo odgovornost, kjer bi se posledicam s skrbnim ravnanjem lahko izognil. 6. Odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal upravičenih razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, je glede na navedeno pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).