Jedro

Res je, da sodišče v sodno socialnih sporih po odpravi upravnih odločb praviloma samo odloča tudi o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Torej razsoja v sporu polne jurisdikcije. Vendar pa lahko ob odpravi upravnega akta naloži izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Prav slednje procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (del I. in II. tč. izreka).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 2. 2022 in Centra za socialno delo A. (CSD) št. ... z dne 21. 12. 2021, zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka) ter CSD zavezalo, da nov upravni akt izda v 30-ih dneh od pravnomočnosti sodbe (II. tč. izreka). Presodilo je, da odločbi nista pravilni in zakoniti.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo tako, da sodišče samo ugotovi upravičenost do varstvenega dodatka od 14. 12. 2021 dalje.

Čeprav je sodišče presodilo, da odločbi nista zakoniti, o pravici in izplačilu varstvenega dodatka ni odločilo, niti ni izvedlo celotnega postopka. Vztraja, da sredstva na njenem transakcijskem računu niso prihranek, temveč pokojnine in varstveni dodatek, kar bo uporabila za nujno zdravljenje ter ostale stvari. Sodišče o dejstvih, navedenih v tožbi ni izvedlo obravnave, niti je ni vabilo na zaslišanje. Ni preverilo naslova hčerke B. B., v 14. točki pa zapisalo, da bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja dolgotrajno in povezano z nekakšnimi težavami, kar predstavlja kršitev postopka. Meni, da bi moralo izvesti predlagane dokaze, jo zaslišati kot stranko ter priče. Želi, da o celotnem zahtevku odloča sodišče in opravi naloge, ki jih v 14. točki obrazložitve nalaga CSD-ju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v delu, ki se nanaša na vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje (del I. tč. izreka) in odrejeno izdajo odločbe (II. tč. izreka), saj je izrek sodbe v delu, s katerim sta odpravljeni upravni odločbi pravnomočen, ker vsebinsko ni izpodbijan. Izpodbijani del sodbe je preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve iz 2. 0dst. 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Ugotavlja, da v zadevi ni prišlo do kršitve 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, saj tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožnica protispisno zatrjuje, da sodišče ni izvedlo obravnav, saj iz sodnega spisa izhaja nasprotno. Sodišče je razpisalo tri naroke, ki se jih tožnica ni udeležila, niti ni poskrbela za zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu. Šele v pritožbi predlagano zaslišanje hčerke B. B. kot priče ne more biti uspešno.

V zadevi ni prišlo niti do smiselno zatrjevane kršitve iz 1. odst. 339. člena ZPP zaradi postopanja po 1. alineji 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1). V okoliščinah konkretnega primera je pravilno razsojeno po 82. členu ZDSS-1 s kasatorno sodbo in zadeva vrnjena v upravno odločanje, iz razlogov kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

6. Gre za sodno socialni spor zaradi presoje dokončne odločbe z dne 21. 2. 2022 o zavrnjeni pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo CSD z dne 21. 12. 2021, da tožnica ni upravičena do varstvenega dodatka. CSD je na podlagi uradnih evidenc med drugim ugotovil, da je imela tožnica na transakcijskem računu prihranek v višini 8.404,57 EUR in zaključil, da ni izpolnjevala pogojev za priznanje pravice do varstvenega dodatka po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih3 (ZSVarPre).

7. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da zavrnilni upravni odločbi nista pravilni in zakoniti. Dejstvo je, da je bila tožnica od 14. 4. 2020 do 4. 9. 2020 hospitalizirana zaradi tuberkoloze. Glede na pisno izjavo osebne zdravnice C. C. je tožnica od hospitalizacije dalje nepokretna, psihično bolna in dementna. Zanjo je skrbela hčerka B. B. Po izpisu banke D. d. d. po 4. 9. 2020 z bančnega računa tožnice ni bilo dvigov gotovine rednih mesečnih nakazil pokojnin in varstvenega dodatka. Prvostopenjsko sodišče zaključuje, da sta v okoliščinah obravnavanega primera tožena stranka in CSD zavzela napačno stališče, da denarni znesek 8.404,57 EUR predstavlja prihranek tožnice, upošteven pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do varstvenega dodatka (12. tč. obrazložitve).

8. Ob navedenih dejstvih sta upravni odločbi utemeljeno odpravljeni in na podlagi 1. alineje 1. odst. 82. člena ZDSS-1 zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje. Res je sicer, da sodišče v sodno socialnih sporih po odpravi upravnih odločb v skladu z 2. odst. 81. člena ZDSS-1 praviloma samo odloča tudi o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Torej razsoja v sporu polne jurisdikcije. Vendar pa lahko po 1. alineji 1. odst. 82. člena ZDSS-1 ne glede na 2. odst. 81. člena ZDSS-1 ob odpravi upravnega akta naloži izdajo novega upravnega akta, _če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami._

9. Prav slednje procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z vrnitvijo zadeve v ponovno upravno odločanje že zato, ker ima CSD dostop do vseh uradnih evidenc vključno z računalniškim programom za izračunavanje materialnih pogojev za priznanje pravice do varstvenega dodatka. Ugotavljanje teh pogojev bi bilo v sodnem postopku zagotovo dolgotrajnejše in povezano z nesorazmernimi težavami. Sicer pa so v 14. tč. obrazložitve sodbe v skladu z varstvom pravic strank iz 7. člena ter materialne resnice iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku4 (ZUP), pravilno odrejena procesna opravila, ki jih bo CSD izvedel v ponovljenem upravnem postopku za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja po relevantnih določbah ZSVarPre ter Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev5(ZUPJS). Pri odločanju o upravičenosti in višini varstvenega dodatka bo moral upoštevati materialnopravno stališče in usmeritve iz prvostopenjske in te sodne odločbe.

10. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.