Jedro

Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda roka ali pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki (prvi odstavek 116. člena ZPP). Zato napak, za katere stranka trdi, da jih ni zagrešila sama, temveč nekdo drug, ni mogoče uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker tožena stranka v Odgovoru in v odgovoru na pritožbo trdi, da je napako pri vročanju zagrešil vročevalec, s tem smiselno zatrjuje, da je krivda za nevročitev na strani poštnega uslužbenca. Ker pa sodišče pisanja vroča po Pošti Slovenija (prvi odstavek 132. člena ZPP), se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca šteje kot nepravilno vročanje sodišča. Ne gre torej za zamudo roka iz razloga, ki se je pripetil stranki. Trditve o napakah pri vročitvah niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč takšne kršitve stranka lahko uveljavlja le v pritožbi zoper (morebitno) odločbo, s katero bi se njena pritožba zaradi neplačila sodne takse štela za umaknjeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti njene pritožbene stroške v znesku 372,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje in toženi stranki naložilo, naj v roku 15 dni plača sodno takso za pritožbo v znesku 255,00 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev ter priglasila stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je potrebno vlogo tožene stranke z dne 11. 1. 2022 (Odgovor na poziv sodišča z dne 5. 1. 2022, Odgovor) obravnavati po vsebini kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

6. Tožena stranka je 22. 11. 2021 vložila pritožbo zoper sodbo in sklep IX Pg 367/2020 z dne 18. 10. 2021, za kar ji je sodišče dne 26. 11. 2021 izdalo nalog za plačilo sodne takse, ki je tožena stranka ni plačala (posledica tega je, da se domneva, da je tožena stranka pritožbo umaknila).

7. Iz vročilnice, pripete k list. št. 169, izhaja, da ob poskusu vročitve pisma ni bilo mogoče izročiti naslovniku (dolžniku), zato je vročevalec dne 30. 11. 2021 v njegovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo z navedbo roka, v katerem ga mora prevzeti. Naslovnik pisma v tem roku ni prevzel, zato mu je bilo po preteku roka dne 16. 12. 2021 puščeno v hišnem predalčniku.

8. Dne 5. 1. 2020 (l. št. 173) je sodišče prve stopnje pozvalo toženo stranko, da v roku treh dni predloži dokazilo o pravočasnem plačilu takse za pritožbo. 13. 1. 2022 je tožena stranka odgovorila na navedeni poziv sodišča (Odgovor na poziv sodišča z dne 5. 1. 2022, Odgovor) in navedla, da naloga ni prejela ter pojasnila okoliščine v utemeljitev te trditve. Sodišče prve stopnje je štelo, da pritožnik z navedeno vlogo zahteva vrnitev v prejšnje stanje.

9. Višje sodišče ugotavlja, da je v Odgovoru pritožnik zatrjeval (sodišče prve stopnje pa pri odločitvi upoštevalo) domnevne napake pri vročanju naloga za plačilo sodne takse. Vrnitev v prejšnje stanje mora biti stranki omogočena (le) tedaj, ko ta iz upravičenih razlogov ni mogla odreagirati v postopku in so zato zanjo nastale neugodne pravne posledice.

10. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda roka ali pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki (prvi odstavek 116. člena ZPP). Zato napak, za katere stranka trdi, da jih ni zagrešila sama, temveč nekdo drug, ni mogoče uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker tožena stranka v Odgovoru in v odgovoru na pritožbo trdi, da je napako pri vročanju zagrešil vročevalec, s tem smiselno zatrjuje, da je krivda za nevročitev na strani poštnega uslužbenca. Ker pa sodišče pisanja vroča po Pošti Slovenija (prvi odstavek 132. člena ZPP), se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca šteje kot nepravilno vročanje sodišča. Ne gre torej za zamudo roka iz razloga, ki se je pripetil stranki. Trditve o napakah pri vročitvah niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč takšne kršitve stranka lahko uveljavlja le v pritožbi zoper (morebitno) odločbo, s katero bi se njena pritožba zaradi neplačila sodne takse štela za umaknjeno.

11. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) ter se do preostalih pritožbenih navedb niti ni opredeljevalo, saj za odločitev o pritožbi niso bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

12. Ker je tožeča stranka uspela s pritožbo, ji je tožena stranka dolžna povrniti njene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Stroške je višje sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika in ob upoštevanju odvetniške tarife. Zavrnilo pa je zahtevo tožene stranke za povračilo stroškov, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj je ugotovilo, da ta ni pripomogel k reševanju pritožbe in je bil zato nepotreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).