Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom z dne 31. 12. 2010, ustavi s 15. 06. 2011. 2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da določba 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP v konkretnem primeru ni uporabljiva, saj je upnik v postopku zavarovanja svoje terjatve s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 14. 01. 2011 pridobil ločitveno pravico in so pri dolžnikovih nepremičninah v zemljiški knjigi že vknjižene plombe – predznambe zastavnih pravic. Navaja, da je ločitveno pravico pridobil v obdobju petih mesecev pred uvedbo stečajnega postopka, stečajni upravitelj pa se o prijavljenih terjatvah in ločitvenih pravicah še ni izjasnil oziroma seznam preizkušenih terjatev še ni bil objavljen. Meni, da ni nobenih razlogov, da upnikova ločitvena pravica s strani stečajnega upravitelja ne bi bila priznana, saj jo je prijavil pravilno in pravočasno. Pojasnjuje, da 1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP določa, da se postopek izvršbe z začetkom stečajnega postopka ustavi le v primeru, ko upnik pred začetkom stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. Nadalje navaja, da če upnik pravočasno prijavi terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku, sodišče ustavi postopek izvršbe in odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe in zavarovanja (1. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP). Predlaga razveljavitev sklepa in priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Pritožba je bila vročena dolžniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi z 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.
6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva pridobitev ločitvene pravice v postopku zavarovanja denarne terjatve, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Gre namreč za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine. Sklep o izvršbi v predmetni izvršilni zadevi še ni postal pravnomočen, poleg tega pa upnik izvršbe s prodajo dolžnikovih nepremičnin ni niti predlagal, zato v tem izvršilnem postopku ločitvene pravice na nepremičninah ni mogel pridobiti. Ločitveno pravico, za katero meni, da jo je pridobil s sklepom o izdaji predhodne odredbe, bo moral upnik uveljavljati v postopku zavarovanja.
7. Glede na navedeno upnik še ni pridobil ločitvene pravice v konkretni izvršilni zadevi, zato je sodišče pravilno uporabilo 1. točko tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in postopek izvršbe ustavilo. Navedeni člen namreč določa, da če v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka upnik še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe z začetkom stečajnega postopka ustavi.
8. Glede na navedeno je pritožba upnika neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in kot pravilen in zakonit potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
9. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).