Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato v pravnomočno odločitev v okviru obravnavanega izvršilnega postopka ni več dopustno posegati oziroma da v zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog z dne 22. 6. 2023 in 22. 11. 2023 za razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu In 164/2015 z 17. 9. 2015 ter na njegovi podlagi vknjiženih hipotek v zemljiški knjigi z izbrisom po uradni dolžnosti pri nepremičninah parcele št. 501/1 in 549/15, obe k. o. ... in parcela 1296/2, 1297, 1298, 1299, 1300/1, 1300/4, 1349, 1354, 1356, 1362, 1369/1, 1369/2, 1391, 1398, 1430, 1431, 1432, 2016, 2017, 755/1, 902, 910, vse k. o. ....

2. Zoper ta sklep se upnica pravočasno pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Očita nepravilno uporabo 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki predstavlja materialnopravno podlago za odločitev v predmetni zadevi. Ob tem opozarja, da je določba četrtega odstavka 90. člena ZZK-1, ki je dovoljevala izbris hipoteke in zaznambe izvršbe tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga s priloženim izbrisnim dovoljenjem upnika, prenehala veljati 22. 8. 2021 z uveljavitvijo novele ZZK-1E. Meni, da je bil namen zakonodajalca pri spremembi določila 90. člena ZZK-1 ta, da je izbris zaznambe izvršbe mogoč le po uradni dolžnosti, kar izhaja tudi iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje in ga v nadaljnjih navedbah povzema. Tako bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati spremenjene okoliščine, in sicer da dolžnikov dolg ne obstaja več. In ker je hipoteka nastala po uradni odločitvi v izvršilnem postopku, ima izvršilno sodišče obveznost, da razveljavi opravljeno dejanje zaznambe izvršbe in o tem obvesti zemljiškoknjižno sodišče. Glede na spremenjene določbe 90. člena ZZK-1 je tudi sodna praksa zavzela stališče, da je izbris zaznambe izvršbe dovoljen le po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep, ki je podlaga za izbris. Pri tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Kopru CDn 81/2023 z dne 8. 6. 2023. Nadalje izpostavlja, da je 4. 1. 2023 izdala izbrisno dovoljenje št. DT 4935. 698/2019-78, katerega pa Okrajno sodišče v Murski Soboti s sklepom Dn 4100/2023 z dne 15. 2. 2023, ni dovolilo. Zoper navedeni sklep je bil podan ugovor, ki ga je Okrajno sodišče v Murski Soboti s sklepom z dne 31. 3. 2023 zavrnilo kot neutemeljenega. Izpostavlja tudi, da je Okrajno sodišče v Žalcu, ki je s sklepom In 164/2015 z dne 17. 9. 2015 dovolilo izvršbo na dolžnikove nepremičnine, upničinemu predlogu, da po uradni dolžnosti odredi izbris vpisane hipoteke (ID pravice/zaznambe 17428...) z zaznambo izvršbe (ID pravice/zaznambe 17428...), ugodilo s sklepom z dne 28. 11. 2023. Enako je namreč Okrajno sodišče v Žalcu s sklepom VL 75347/2015, In 164/2015 z dne 22. 6. 2016 izvršilni postopek na nepremičnini parcela ... 21/1 in parcela ... 23 ustavilo, ker nepremičnin ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi. Tako opozarja, da sta sodišči praktično v istem izvršilnem postopku, odločali o izbrisu hipotek in zaznambe izvršbe iz zemljiške knjige po ustavitvi izvršilnega postopka diametralno nasprotno. V dokaz svojih navedb prilaga tudi odločbi Okrajnega sodišča v Novem Mestu In 221/2011 z dne 4. 5. 2023 in Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah I 30/2016 z dne 9. 5. 2023 iz katerih izhaja, da sta sodišči upničinemu predlogu za razveljavitev zaznambe izvršbe ter vknjižbe hipoteke ugodili, kljub dejstvu, da je bil izvršilni postopek že pravnomočno ustavljen. Priloženi sklepi in izpodbijan sklep so primer neenake uporabe materialnega prava ob identičnem dejanskem stanju. Sodišča, ki uporabljajo zakon v konkretnih primerih so dolžna enake situacije obravnavati enako in torej dosledno uporabljati zakon. Pojasnjuje še, da dolžnik dolga ne izkazuje več, ker je bil davčni dolg v celoti poravnan, izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe pa je sedaj možen le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, ki je predlagalo vpis hipoteke in zaznambe izvršbe. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njenemu predlogu ugodi oziroma da se sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnica je s predlogoma z dne 22. 6. 2023 in 22. 11. 2023, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s pritožbeno izpodbijanim sklepom, predlagala, da sodišče prve stopnje v pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku, skladno z določbami 76. člena ZIZ, pri nepremičninah dolžnika razveljavi opravljena izvršilna dejanja in v zemljiški knjigi, kot določa 90. člen ZZK-1, odredi vknjižbo izbrisa zastavne pravice in zaznambe izvršljivosti, vknjižene na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu In 164/2015 z dne 17. 9. 2015. 6. Pritožbeno ni sporno, da je sodišče prve stopnje predmetni izvršilni postopek ustavilo s sklepom In 490/2015 z dne 9. 7. 2019, hkrati pa je sicer še odločilo, da ostane zaznamba sklepa o izvršbi še vedno vknjižena v zemljiški knjigi. Citirani sklep je postal pravnomočen 20. 8. 2019. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato v pravnomočno odločitev v okviru obravnavanega izvršilnega postopka ni več dopustno posegati oziroma da v zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj. Predloga upnice za razveljavitev izvršilnih dejanj je zato utemeljeno zavrglo.

7. Kot je še pravilno pojasnjeno v izpodbijanemu sklepu, lahko upnica izbris prisilne hipoteke, ki je bila pridobljena v izvršilnem postopku, in zaznambe izvršbe pri tej hipoteki, uveljavlja in doseže v drugem sodnem postopku. Izbris hipoteke se lahko opravi tudi na podlagi notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila hipotekarnega upnika. Res je bil z novelo ZZK-1E1 črtan četrti odstavek 90. člena ZZK-1, v katerem je bilo izrecno zapisano, da je izbris prisilne hipoteke in zaznambe izvršbe mogoče doseči tudi na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka. Vendar pa vsaka hipoteka (prisilna ali prostovoljna) vsebuje upravičenje njenega imetnika z njo razpolagati tako, da se ji odpove. Razpolagalni pravni posel, ki je pravni temelj prenehanja hipoteke, je notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke. Takšno zemljiškoknjižno dovolilo je lahko podlaga za vknjižbo izbrisa hipoteke že upoštevaje splošne določbe ZZK-1 (1. točka prvega odstavka 40. člena).2 Tudi po presoji sodišča druge stopnje lahko upnica s predlogom v zemljiškoknjižnem postopku v primeru, kot je obravnavani, na podlagi notarsko overjenega izbrisnega dovolila doseže izbris zaznambe hipoteke, kar pritožbeno sodišče izpostavlja glede na v sodni praksi obstoječe drugačne odločitve,3 na katere se sklicuje pritožnica.

8. Glede na obrazloženo pritožbene navedbe niso utemeljene in ker sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih upnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E), Uradni list RS, št. 121/21, drugi odstavek 19. člena. 2 O tem podrobneje N. Plavšak v Stvarno pravo, Komentar Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), Tax-fin-lex, Ljubljana, 2022, stran 262-264. 3 Sklep VSK CDn 81/2023 z dne 8. 6. 2023, medtem ko v zvezi s sklicevanjem upnice na sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu In 221/2011 z dne 4. 5. 2023 in Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah I 30/2016 z dne 9. 5. 2023, izdana v izvršilnem postopku, pritožbeno sodišče pripominja, da iz pritožbe ni razvidno, da bi bila zoper njiju vložena pritožba, torej da sta bila pritožbeno obravnavana tudi na pritožbeni stopnji. Sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu In 164/2015 z dne 28. 11. 2023 pa upnica ni predložila.