Jedro

Večstransko pobotanje je lahko eden od načinov izpolnitve obveznosti, v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih, vendar kaže na to, da dolžnik ne more poravnati dolga na način, kot se v poslovnih odnosih običajno plačujejo dolgovi - s prenosom iz dolžnikovega na upnikov bančni račun. Namen zakonodajalca je, da so vsi upniki (torej tisti, zaradi katerih dajatev ali storitev je bilo dolžnikovo premoženje povečano) iz časa, ko je bil dolžnik neplačevit (insolventen) v izenačenem položaju - torej dobijo istočasno in enakomerno poplačilo v stečajnem postopku. Izjema so le ločitveni upniki. To "izenačevanje" zaradi insolventnosti lahko seže nazaj največ eno leto pred začetkom stečajnega postopka. Ker je insolventnost najpogostejši stečajni razlog, se upnikova vednost o dolžnikovem finančnem stanju veže na vse tiste oblike plačevanja, ki ne pomenijo neposrednega denarnega toka med dolžnikom in upnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je večstranska kompenzacija, s katero je tožena stranka dne 22.11.1995 prejela poplačilo svoje terjateve do tožeče stranke v znesku 5,334.579,40 sit, brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke in toženi stranki naložilo plačilo navedenega zneska z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila, v stečajno maso.

Toženec je v pravočasni pritožbi izpodbijal prvostopno sodbo smiselno iz vseh treh, v I.odst. 353. člena ZPP navedenih pritožbenih razlogov. Po mnenju pritožbe tožena stranka ni sklenila pobota in je bil izveden brez njenega sodelovanja. Tudi ni vedela in ni mogla vedeti za slabo finančno stanje tožeče stranke, ker je kompenzacija običajen način plačevanja. Toženka tudi ni prišla v ugodnejši položaj, kar tudi ne izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe.

Tožeča stranka na pritožbene navedbe ni odgovorila.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je v predmetni zadevi pravilno ugotovilo dejansko stanje, zato se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju, sklicuje na razloge v izpodbijani sodbi. Pravilni so tudi materialnopravni zaključki o podanih pogojih iz 125. člena ZPPSL. V sodbi so navedeni tudi razlogi, zakaj je v tej zadevi izpodbijanje utemeljeno. Glede na pritožbena izvajanja pa je še dodati: Tožena stranka ne zanika, da ji je bila tožeča stranka dolžna sedaj sporni znesek in da je dobila z večstransko kompenzacijo plačilo na svoj bančni račun. Čeprav niso prepričljive njene navedbe, da je brez njene volje prišla do plačila, pa to ni odločilno.Predmet izpodbijanja je pravno dejanje dolžnika, ki je imelo za posledico neenakomerno polačilo njegovih upnikov in tudi zmanjšanje stečajne mase. Zaradi večstranskega pobota v stečajno maso ni prišla terjatev stečajnega dolžnika do firme S.I.H., ki bi bila na razpolago tudi ostalim upnikom.

Večstransko pobotanje je res lahko eden od načinov izpolnitve obveznosti, v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih, vendar kaže na to, da dolžnik ne more poravnati dolga na način, kot se v poslovnih odnosih običajno plačujejo dolgovi - s prenosom iz dolžnikovega na upnikov bančni račun. Namen zakonodajalca je, da so vsi upniki (torej tisti, zaradi katerih dajatev ali storitev je bilo dolžnikovo premoženje povečano) iz časa, ko je bil dolžnik neplačevit (insolventen) v izenečanem položaju - torej dobijo istočasno in enakomerno poplačilo v stečajnem postopku. Izjema so le ločitveni upniki. To "izenačevanje" zaradi insolventnosti lahko seže nazaj največ eno leto pred začetkom stečajnega postopka. Ker je insolventnost najpogostejši stečajni razlog, se upnikova vednost o dolžnikovem finančnem stanju veže na vse tiste oblike plačevanja, ki ne pomenijo neposrednega denarnega toka med dolžnikom in upnikom.

Dodati je še, da je za izpodbijanje navedenega pobotanja, izpolnjen tudi pogoj za domnevo iz 2. točke četrtega 125. člena ZPPSL, saj je bilo pobotanje izvršeno v treh mesecih pred začetkom stečajnega postopka, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

Izrek o stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.