Jedro

Pri zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve se domneva poštenost nasprotne stranke, nepoštenost pa je treba izrecno zatrjevati in dokazovati.

Odpravo škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi pravne napake, je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke prodajalčeve odgovornosti za pravne napake.

Prišlo je do pobotanja terjatve tožeče stranke z judikatno terjatvijo tožene stranke. Pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka se pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se IV. točka izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se glasi: "Vsaka stranka nosi svoje stroške prvostopenjskega postopka."

II. V preostalem, nespremenjenem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v III. točki izreka potrdi.

III. Tožeča stranka nosi sama pritožbene stroške in je v 15 dneh dolžna toženi stranki plačati stroške postopka z odgovorom na pritožbo v znesku 2.257,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano, dopolnjeno odločbo spremembo tožbe dovolilo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da obstaja terjatev tožeče stranke v znesku 68.166,00 EUR (II. točka izreka). Terjatev tožeče stranke, ugotovljene v II. točki izreka, je pobotalo s terjatvijo tožene stranke v višini 68.166,00 EUR, ugotovljeno v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Pg 3948/2009 z dne 9. 12. 2011. Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek v višini 175.065,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 157.625,00 EUR od 16. 3. 2004 dalje do plačila in od zneska 17.440,00 EUR od 25. 2. 2013 dalje do plačila, v 15 dneh od prejema odločbe sodišča prve stopnje pod izvršbo. 2. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške tega pravdnega postopka v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila pod izvršbo,“ je zavrnilo (III. točka izreka). Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti pravdne stroške v višini 3.630,06 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo in dopolnilno sodbo, se je tožeča stranka pravočasno pritožila in je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo ob pravilni uporabi materialnega prava spremeni, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in je sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba glede odločitve v glavni stvari ni utemeljena, utemeljena pa je v stroškovnem delu.

**O neutemeljeni pritožbi**

5. Tožeča stranka se po vsebini pritožuje zoper III. in IV. točko izreka sodbe, torej v delu, v katerem ni bila uspešna. V pritožbi ne nasprotuje nobenim dejanskim ugotovitvam v izpodbijani sodbi. Zato je sodišče druge stopnje vezano na dejansko stanje v izpodbijani sodbi (drugi odstavek 350. člena ZPP). Tožeča stranka glede odločitve o glavnem delu tožbenega zahtevka konkretizirano uveljavlja pritožbeni razlog le glede (1) pričetka teka zakonskih zamudnih obresti od zahtevka na znižanje kupnine in (2) zastaranje zahtevka za povračilo škode zaradi neizročitve dveh prodanih parkirnih mest. Posledično uveljavlja nepravilno pobotanje terjatev pravdnih strank. Bistveni pritožbeni razlog je, da bi moralo sodišče priznati tožeči stranki tek zakonskih zamudnih obresti od sklenitve prodajne pogodbe dalje (16. 3. 2004) in ne od 14. 6. 2013, to je od trenutka obvestila tožeče stranke toženo stranko o napakah ter zahtevku na povračilo škode.

_Tek zakonskih zamudnih obresti_

6. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje pravilnim razlogom o začetku teka zamudnih obresti v točkah 53 do 55 razlogov izpodbijane sodbe. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja, da je bila tožena stranka seznanjena z nekakovostno izvedeno gradnjo in obstojem stvarne napake in da ji zato gredo zamudne obresti od 16. 4. 2004 dalje. Pritožbeno stališče ni pravilno. Dejstvo seznanitve z nekakovostno izvedeno gradnjo ni enako abstraktnemu zakonskemu dejanskemu stanu 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ) o nepoštenosti tožene stranke, ker ne gre za identična pravna pojma. Sploh pa velja, da se pri zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve domneva poštenost nasprotne stranke, nepoštenost pa je treba izrecno zatrjevati in dokazovati. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožeča stranka zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede zatrjevanja in dokazovanja nepoštenosti tožene stranke v zvezi z njenim tožbenim zahtevkom na manjvrednost kupljenega stanovanja. Zato so v tej smeri podane pritožbene trditve nedovoljene novote, ki jih sodišče druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP ne sme upoštevati, tožeča stranka pa niti ni zatrjevala zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tožena stranka pa tudi utemeljeno opozarja, da je tudi sama tožeča stranka napake na nepremičnini, ki izvirajo iz solidnosti gradnje opazila šele osem let po sklenitvi prodajne pogodbe in ne prej.

_Škoda zaradi neizročitve dveh prodanih parkirnih mest_

7. Kar se tiče uveljavljanja odškodninskega zahtevka iz naslova plačila škode zaradi nevknjižbe lastninske pravice na parkirnih mestih, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da sta parkirni mesti očitno imeli pravno napako (točka 59 razlogov). Odgovornost za pravne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode, zaradi kršitve pogodbene (poslovne) obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Jamčevalni zahtevek je tako pravica kupca, da od prodajalca, ki odgovarja za pravno napako, zahteva restitucijo (povrnitev) te neposredne škode (pravne napake), ki se kaže v manjši vrednosti stvari zaradi pravne napake, na način, ki ustreza obliki te škode. Ker je odgovornost za pravne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov (pravic) kupca v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi pravne napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke prodajalčeve odgovornosti za pravne napake.1 Prav takšno obliko škode pa uveljavlja tožeča stranka v zvezi z nevknjižbo dveh parkirnih mest v njeno korist. 8. Predpostavka prodajalčeve odgovornosti za pravne napake je med drugim tudi (pravočasna) sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku (495. člen OZ).2 Tožeča stranka ne nasprotuje dejanskim ugotovitvam v izpodbijani sodbi, da je za pravno napako na spornih parkirnih mestih izvedela najkasneje z objavo sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku A. d. d. St ... z dne 25. 2. 2013 (A10, 59. točka razlogov). Enoletni prekluzivni rok na podlagi prvega odstavka 495. člena OZ je iztekel z dnem 26. 2. 2014. Tožeča stranka je tožbo na znižanje kupnine vložila 17. 3. 2014. Tožba je bila vložena po izteku prekluzivnega roka in ne kot je obrazložilo sodišče prve stopnje zastaralnega roka. Tožeča stranka je torej izgubila pravico iz naslova odškodninskega zahtevka zaradi nevknjižbe v njeno korist na dveh parkirnih mestih. Zato so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zastaranje odškodninske terjatve za škodo, ki naj bi nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti (tretji odstavek 352. člena OZ), iz že doslej pojasnjenih razlogov, pravno neodločilne za odločanje v tem pritožbenem postopku.

**O utemeljeni pritožbi - stroški postopka**

9. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je tožeča stranka s tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstaja njena terjatev v znesku 68.166,00 EUR v tem delu svojega zahtevka delno uspela. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 154. člena ZPP, ker je mogoče to pravno podlago uporabiti le tedaj, če ena od strank v celoti uspe s tožbenim zahtevkom. Poleg tega je treba opozoriti, da je prišlo do pobotanja terjatve tožeče stranke z judikatno terjatvijo tožene stranke. V tem primeru glede stroškov velja, da se terjatev tožeče stranke pobota s terjatvijo, ki je toženi stranki že naložena v plačilo s pravnomočno sodbo in se pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh. Toženec bi bil v tem primeru za isto terjatev namreč dvakrat upravičen do povračila stroškov.3 Zato je za spremembo odločitve o stroških prvostopenjskega postopka, sodišče druge stopnje uporabilo drugi odstavek 154. člena ZPP. Vsaka stranka je namreč deloma zmagala v pravdi, zato je sodišče druge stopnje glede na doseženi uspeh (približno polovičen uspeh strank) odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške prvostopenjskega postopka in je spremenilo izrek o stroških postopka (3. točka 365. člena ZPP).

10. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka v bistvenem delu (o glavni stvari) s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške. Toženi stranki je sodišče druge stopnje priznalo stroške postopka z odgovorom na pritožbo in sicer za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi v znesku 1.830,40 EUR, pavšalni znesek za plačilo PTT storitev 20,00 EUR (skupaj 1.850,00 EUR) in 22% DDV - 407,00 EUR, skupaj 2.257,00 EUR. Te stroške bo morala poravnati tožeča stranka toženi stranki v paricijskem roku, v nasprotnem primeru bo dolžna plačati še zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena, prvi odstavek 378. člena OZ in 313. člen ZPP).

1 Več glej N. Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 253 - 254. 2 Prav tam, str. 241. 3 VSL Sodba in sklep I Cp 1224/2014, 16. 7. 2014.