Up-207/04 - 4

23. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 7. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 813/2001 z dne 10. 2. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1219/99 z dne 20. 6. 2001 in z odločbo Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 600-337/96- ZM-7 z dne 6. 7. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v postopku tožena stranka - v nadaljevanju Urad) je z odločbo št. 600-337/96-ZM-7 z dne 6. 7. 1999 ugotovil, da je dne 19. 11. 1998 prenehal veljati patent tožeče stranke (sedaj pritožnika) z nazivom "Sirotka in pinjenec, kot zdravili".

Pritožnik je v zvezi z navedeno odločbo sprožil upravni spor, v katerem je Upravno sodišče s sodbo zavrnilo njegovo tožbo.

Zoper tako odločitev Upravnega sodišča je pritožnik vložil pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo Upravnega sodišča.

2.Pritožnik izpodbija v izreku navedeni sodbi in odločbo upravnega organa. Izpodbijani odločbi Urada očita

nezakonitost, sicer pa meni, da vsi izpodbijani akti temeljijo na "sofistično nepravnih postulatih", saj naj ne bi držalo v izpodbijanih aktih ugotovljeno dejstvo, da pritožnik v predpisanem roku ni plačal predmetne pristojbine za tretje leto vzdrževanja patenta. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da pristojbina dejansko ni bila plačana, vendar meni, da je bil rok za plačilo še odprt. Poleg tega pritožnik izpodbijanim aktom očita samovoljnost, saj naj bi Uredba o pristojbinah Urada za pridobitev in varstvo pravic industrijske lastnine (Uradni list. RS, št. 14/95 in nasl. - v nadaljevanju Uredba) določala zapadlost plačila pristojbine za vzdrževanje patenta za nazaj in ne vnaprej, kakor to izhaja iz izpodbijane odločbe in sodb. Po mnenju pritožnika naj bi bila nevzdržna takšna razlaga določb navedene Uredbe, po kateri bi se morala plačati pristojbina za prvi dve leti po prijavi patenta, v teku drugega - že plačanega leta, pa se mora (eno leto pred dnevom zapadlosti) ponovno plačati pristojbina za tretje leto vzdrževanja patenta. Pritožnik meni, da bi upravni organ in sodišči morali opraviti glavno obravnavo, na kateri bi lahko dejansko stanje pravilno ugotovili. Ppritožnik zatrjuje kršitev številnih mednarodnih predpisov in zakonov ter 2., 3., 14., 15., 18., 22., 23., 25., 33., 60., 74., 153., 155. in 157. člena Ustave in predlaga, naj Ustavno sodišče razpiše javno obravnavo in odpravi izpodbijano odločbo Urada št. 600-337/96-ZM-7 z dne 6. 7. 1999.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožnik v ustavni pritožbi sicer zatrjuje kršitve ustavnih pravic iz 14., 15., 18., 23., 25., 33., 60. in 74. člena Ustave, pri tem pa ne pojasni, v čem naj bi bile zatrjevane kršitve. Za utemeljitev ustavne pritožbe se ni mogoče sklicevati na določbe 2., 3., 153., 155. in 157. člena Ustave, ker te določbe ne urejajo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zgolj nestrinjanje pritožnika z odločitvijo Vrhovnega sodišča ter dejstvo, da pravo razume drugače od sodišč, pa ne zadošča za sklep o kršitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik v ustavni pritožbi.

4.V okviru postopka z ustavno pritožbo lahko Ustavno sodišče preizkuša tudi, ali ni izpodbijani akt tako očitno napačen oziroma brez razumne pravne obrazložitve, da mu je mogoče očitati samovoljnost oziroma arbitrarnost in s tem kršitev pravice iz 22. člena Ustave. To kršitev zatrjuje pritožnik, ko navaja, da je bila uporaba določb Uredbe v izpodbijanih aktih samovoljna, ker uporabljena razlaga ne izhaja iz njenih določb in je zato nevzdržna. Vendar tak očitek ni utemeljen.

Pritožnik ni izkazal, da za navedene odločitve ni bilo razumnih razlogov. Urad in sodišči so namreč stališča, na katera so oprli svojo odločitev, ustrezno obrazložili in jih utemeljili z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti. Zakaj naj bi bila takšna razlaga v neskladju s kakšno od človekovih pravic, katerih kršitev pritožnik zatrjuje, pa ne utemelji.

5.Z vidika človekovih pravic bi bil lahko relevanten očitek pritožnika, da upravni organ in sodišči niso izvedli glavne obravnave. To bi lahko predstavljalo kršitev 22. člena Ustave.

6.Pritožnik je tak očitek navajal že v pritožbi zoper izpodbijano sodbo Upravnega sodišča, vendar mu je Vrhovno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe dovolj jasno in izčrpno pojasnilo, da glavna obravnava ni bila opravljena, ker je pritožnik (tedaj tožeča stranka) v tožbi ni zahteval. Prav tako ni uveljavljal razloga nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kar bi kazalo na spornost dejanskega stanja, ki bi glede na določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS) narekovale izvedbo glavne obravnave. Svoje stališče je Vrhovno sodišče oprlo na določbi 50. in 72. člena ZUS in ga utemeljilo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov dopuščajo. Kolikor se očitek pritožnika glede glavne obravnave nanaša na postopek pred Vrhovnim sodiščem, pa je očitno neutemeljen, saj je Vrhovno sodišče dolžno opraviti glavno obravnavo samo v primerih, če po razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje samo odloči o stvari (77. člen ZUS).

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče Ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan