Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vrhovno sodišče je ugodilo predlogu za delegacijo, ker je bila predlagateljica 28 let (do leta 2021) zaposlena tudi kot vodja urada na Okrajnem sodišču v A., ki je manjše sodišče oziroma kjer je manjše število zaposlenih in je zato med njimi večja stopnja povezanosti oziroma (po)znanstva, prav tako se s sodniki tudi osebno pozna in druži zasebno.
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Postojni.
1. Pred Okrajnim sodiščem v A. je predlagateljica vložila predlog za delitev skupnega premoženja in hkrati predlog za prenos krajevne pristojnosti. Tehtnost razloga za prenos pristojnosti utemeljuje s tem, da je bila od leta 1993 do 2021 zaposlena na Okrajnem sodišču v A., ki je manjše sodišče, in sicer je bila zaposlena kot referentka v zemljiški knjigi, vodja zemljiške knjige in vodja urada. Z vsemi sodniki tega sodišča je stkala prijateljske vezi, prav tako sta se z nasprotnim udeležencem družila s sodniki tudi zasebno (z nekaterimi sta preživljala poletni dopust). Zdaj je zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru, vendar je s sodniki Okrajnega sodišča v A. ohranila stike in vezi, saj živi na območju tega sodišča in se zato s sodniki srečuje v zasebnem življenju.
2. Predlog je utemeljen.
3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča ali stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.
4. Prav taka okoliščina je po prepričanju Vrhovnega sodišča podana v obravnavanem primeru, ker je bila predlagateljica 28 let (do leta 2021) zaposlena tudi kot vodja urada na Okrajnem sodišču v A., ki je manjše sodišče oziroma kjer je manjše število zaposlenih in je zato med njimi večja stopnja povezanosti oziroma (po)znanstva. Predlagateljica se s sodniki tudi osebno pozna in druži zasebno. Navedena dejstva bi utegnila povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja ter narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče. 5. Vrhovno sodišče je sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Postojni.
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).