Jedro

Tožeča stranka zatrjuje, da je pred uveljavitvijo ZLNDL pridobila pravico do uporabe, kar pomeni, da je na podlagi 2. člena ZLNDL pridobila na nepremičnini lastninsko pravico. Čeprav tožeča stranka zatrjuje, da je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini originarno, uveljavlja od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, kar je bil verjetno odločilni razlog, da je prvo sodišče zahtevek tožnika materialnopravno zmotno obravnavalo kot obligacijski in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker naj bi zastarala terjatev tožeče stranke na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sklep v delu, s katerim je bil zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: »1. Toženi stranki MOL se prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine parc. št. 3138 k. o. X (1725), z. k. Okrajnega sodišča v Ljubljani, vključno z nadaljnjim oddajanjem v najem garaže stoječe na tem zemljišču. Ta prepoved se po uradni dolžnosti zaznamuje v z. k. Okrajnega sodišča v Ljubljani pri nepremičnini parc. št. 3183, vpisani v z. k. vl. št. 72, k.o. X (1725).

3. Ta začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnem dokončanju tega pravdnega postopka« razveljavi ter se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V preostalem delu se pritožba zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: »Toženi stranki R. d.o.o. se prepoveduje, da spremeni posestno stanje na garažnem objektu na dvorišču stanovanjske stavbe S. v Ljubljani, stoječa na zemljišču parc. št. 3183 k.o. X. (1725), z. k. Okrajnega sodišča v Ljubljani, in da to nepremičnino izroči v neposredno posest toženi stranki MOL ali katerikoli tretji osebi«, zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženi stranki MOL prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine parc. št. 3138 k. o. X. (1725), z. k. Okrajnega sodišča v Ljubljani, vključno z nadaljnjim oddajanjem v najem garaže stoječe na tem zemljišču. Taka prepoved se po uradni dolžnosti zaznamuje v z. k. Okrajnega sodišča v Ljubljani pri nepremičnini parc. št. 3183, vpisani v z. k. vl. št. 72 k.o. X. (1725) (tč. 1 predloga za izdajo začasne odredbe; v nadaljevanju predlog), da se toženi stranki R. d.o.o. prepoveduje, da spremeni posestno stanje na garažnem objektu na dvorišču stanovanjske stavbe S., Ljubljana, stoječa na zemljišču parc. št. 3183 k. o. X. (1725), z. k. Okrajnega sodišča v Ljubljani in da to nepremičnino izroči v neposredno posest toženi stranki M. ali katerikoli tretji osebi. Toženi stranki R. d.o.o. se izreče denarna kazen v višini 4.172,93 EUR, ki se po uradni dolžnosti izterja v primeru, da tožena stranka ne upošteva te prepovedi (tč. 2 predloga). Ta začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnem dokončanju tega pravdnega postopka (tč. 3 predloga).

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje bi moralo odločati o predlogu za izdajo začasne odredbe na podlagi samega predloga, zato ne bi smelo upoštevati ugovora zastaranja, ki ga je podala prva tožena stranka v odgovoru na predlog. Tožeča stranka ne uveljavlja zahtevka na obligacijskopravni podlagi, saj zatrjuje, da je lastnica nepremičnine po samem zakonu, zato zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini. Nepremičnina je bila družbena lastnina, tožeča stranka pa je na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) v letu 1997 po samem zakonu postala lastnica nepremičnine. Lastninska pravica ni podvržena zastaranju, zato je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna.

Pritožba je deloma utemeljena.

Tožeča stranka zatrjuje, da je nepremičnina parc. št. 3183 k.o. X. (v nadaljevanju nepremičnina) z zaplembo v letu 1945 prišla v družbeno lastnino, v zemljiški knjigi pa je bila na nepremičnini vpisana pravica uporabe na Občino Ljubljana Center. F. P. je pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo garaže na nepremičnini leta 1957 od Občine Ljubljana Center, v letu 1989 pa je garažo prodal tožeči stranki. Tožeča stranka je nepremičnino prevzela v posest, kasneje pa je M. C. dopustila, da je na račun tožeče stranke uporabljala in vzdrževala garažo. V zemljiški knjigi lastniške spremembe niso bile vpisane, zato se je MOL kot univerzalna naslednica vpisane imetnice pravice uporabe, dne 10. 5. 2007 na podlagi določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini vpisala kot lastnica nepremičnine. Tožeča stranka ne uveljavlja obligacijskopravnega zahtevka, saj uveljavlja lastninskopravni zahtevek na priznanje lastninske pravice, saj naj bi lastninsko pravico pridobila originarno, na podlagi zakona. Tožeča stranka zatrjuje, da je pred uveljavitvijo ZLNDL pridobila pravico do uporabe, kar pomeni, da je na podlagi 2. člena ZLNDL pridobila na nepremičnini lastninsko pravico. Čeprav tožeča stranka zatrjuje, da je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini originarno, uveljavlja od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, kar je bil verjetno odločilni razlog, da je prvo sodišče zahtevek tožnika materialnopravno zmotno obravnavalo kot obligacijski in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker naj bi zastarala terjatev tožeče stranke na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi 350. člena Obligacijskega zakonika (oziroma po 371. členu Zakona o obligacijskih razmerjih). Sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo, da je tožeča stranka postavila lastninskopravni zahtevek na priznanje lastninske pravice ter da smiselno zatrjuje, da je pridobila lastninsko pravico izvenknjižno, na podlagi zakona, zato sodišče samo ugotavlja nastop tega dejstva (1) oziroma povedano drugače, sodišče mora ugotoviti ali so bile izpolnjene predpostavke za pridobitev lastninske pravice po prvem odstavku 2. člena ZLNDL.

Ker je prvo sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, je bilo potrebno razveljaviti sklep v delu, s katerim je bil zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe, vezan na prvotoženo stranko (tč. 1 in 3 predloga) ter je zato pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prvo sodišče bo moralo pri novem odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka skrbno presoditi ali priložene listine ( A 4 in A 5) sploh dokazujejo, da je F. P. na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center dne 16. 12. 1957 pridobil pravico do uporabe, ki naj bi bila podlaga za pridobitev lastninske pravice po 2. členu ZLNDL; glede pridobitve lastninske pravice (pravice uporabe) z gradnjo na tujem zemljišču pa bo potrebno upoštevati, da je bila nepremičnina družbena lastnina Občine Ljubljana Center.

Odločitev o zavrnitvi predloga za začasno odredbo (tč. 2. predloga) glede drugotožene stranke je pravilna. Tožeča stranka z začasno odredbo želi zavarovati lastninskopravna upravičenja in če bo (morda) terjatev tožeče stranke verjetnostno izkazana, bo prepoved odtujitve in obremenitve, ki bo naložena prvotoženi stranki ter vpisana v zemljiško knjigo zagotavljala zadostno varstvo. Drugotoženi stranki ni moč naložiti, da ne sme spremeniti posestnega stanja, saj ni v nobeni pravnoposlovni povezavi med tožečo in prvotoženo stranko glede zahtevkov, ki so vezani na obstoj lastninske pravice. Drugotoženo stranko zavezujejo le dogovori glede najema nepremičnine, zato tožeča stranka ne more zahtevati od drugotožene, da ohranja posest na nepremičnini pod grožnjo denarne kazni, če drugotožena stranka morda nima interesa, da bi še naprej izvajala posest na nepremičnini.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi deloma ugodilo in sklep razveljavilo (2) v delu, kjer je bil zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe označen pod tč. 1 in tč. 3 predloga, v preostalem delu (tč. 2 predloga) pa je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (3).

Primerjaj dr. Miha Juhart, dr. Matjaž Tratnik, dr. Renato Vrenčur: Stvarno pravo, stran 286. 355. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ.