Jedro

Pravico socialno zavarovanega pacienta res določa 80. člen ZZVZZ, na katerega se v drugem odstavku 9. člena sklicuje tudi ZPacP, ki posebej določa postopkovno procesno pravico do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje. Vendar slednje ni mogoče razlagati na način, da zavarovanim osebam obstaja dolžnost toženca dodeliti točno tistega zobozdravnika, ki si ga želi. To je v nasprotju s pravico do izbire.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca št. ... z dne 2. 3. 2022 v povezavi s sklepom toženca št. ... z dne 31. 3. 2022 in odločbe toženca št. ... z dne 21. 12. 2021 ter da se tožnici prizna pravica do izbire osebnega zdravnika pri zobozdravniku A. A., dr. dent. med., zasebna ordinacija B., naslov C. 2. Zoper takšno sodbo se smiselno pritožuje tožnica. Primarno predlaga, da se popravijo očitne pisne napake in pomanjkljivosti. Sprašuje se, katera odločba je bila dodatno odpravljena dne 31. 3. 2022. Tožnici ni jasno, kako bi lahko dr. A. A. podal pojasnilo tožencu dve leti po zahtevi, tj. 23. 9. 2023. Dr. A. A. je podal pojasnilo o izbiri osebnega zdravnika 23. 9. 2021, zato ni jasna navedba sodišča, da je zobozdravnik podal pojasnilo 23. 9. 2023. Napačna je opredelitev v obrazložitvi sodbe o "D. D. v Ljubljani", ki je v nasprotju z Zakonom o strokovnih in umetniških nazivih, saj gre za "dr. D. D., dr. dent. med., spec. protetik". Ravno on ji je izdelal stomatološko-protetični izdelek, ki ga še vedno ni prejela. Sodnica se ni vprašala, zakaj je tožnica tolikokrat klicala zobozdravnika dr. A. A., o čemer bi moral slednji kot zaslišana priča izpovedati. Na bistvena vprašanja, zakaj ne more biti pacientka dr. A. A. ni odgovorjeno. Napačna je navedba v 10. točki obrazložitve, da je prišla tožnica 27. 7. 2018 nenaročeno v ordinacijo, saj je prišla v ordinacijo 27. 6. 2018. Po tem datumu ni več prestopila praga omenjene ordinacije dr. A. A. V konkretni sodbi ni naveden datum izdaje sodbe, temveč le datum, ko je bila glavna obravnava končana. Upoštevajoč, da je bil narok končan ob 14.33 uri in da je bila sodba dolga 12 strani, obstaja dvom, da je bila izdana istega dne, na pošto pa je bila oddana 15. 12. 2023. Kršen je bil Sodni red, saj bi moralo biti tudi na tožničini sodbi navedeno, komu je treba sodbo vročiti in poslati v vednost, zato zahteva tudi popravo te pomanjkljivosti. Na levi strani sodbe ni bilo zapisano, kdo je bila zapisnikarica 12 strani dolge sodbe in ni bilo njenega podpisa. Napačna je opredelitev v izreku sodbe, ki jo je potrebno odpraviti, da se navede "da se prizna tožnici pravica do njenega izbranega osebnega zobozdravnika". Šele, ko ji bo vročen popravljen prepis sodbe, se bo štel rok za pritožbo. Sodbo bo izpodbijala v celoti zaradi pristranskega in krivičnega sojenja sodnice predsednice senata, saj je sodbo oprla na dejstva, ki ne obstojijo in na lažne nedovoljene dokaze. Gre za lažna pričanja obeh naročenih prič s strani izvajalca dr. A. A., dr. dent. med., dr. E. E. in dr. F. F., oba dr. dent. med. Njuni izjavi sta po naročilu, napisani pod pritiskom in za potrebe izvajalca. Obe priči sta svoji izjavi demantirali v svoji izpovedbi, česar sodnica ni navedla. Dr. F. F. je priznal, da je nekaj pač moral napisati. Dr. E. E. je priznala, da je morala izjavo napisati na zahtevo dr. A. A. in da sploh ni vedela, zakaj jo bo dr. A. A. potreboval. Nerazumno je dejstvo, da je dr. E. E. izjavo podpisala 8 mesecev po dogodku oziroma incidentu. Takrat je bila že v drugi službi, zato je v ta namen prišla v ordinacijo, ker jo je prosil dr. A. A. Pojasnilo dr. A. A. je konstrukt njegovega odvetnika, kar ji je ta priznal. Prilagojeno je predpisom, po katerih izbrani osebni zobozdravnik, lahko odkloni izbiro tožnice in uspe. To pojasnilo je celo nezakonito in neveljavno v celoti. Dr. A. A. je kot priča izpovedal, da podpisa ni priznal za svojega, ker se sedaj podpisuje drugače. Sodnica je to obšla. Sporno je, zakaj sodnica ni dileme s spornim podpisom razčistila takoj in zahtevala izjasnitve. Te izjave ne bi smela sodnica upoštevati. Gre za neenakopravno obravnavo tožnice in ostalih prič na naroku, ker ji priča ni dovolila in ji je prepovedala zastavljati vprašanja, ki jih je imela zapisana za vsako pričo posebej. Preden je lahko priči zastavila vprašanje, jo je prekinjala in ji skakala v besedo z vprašanji, da vznemirja priče, da jih nadleguje, dajala ji je ultimate in pojasnila, da lahko priči zastavi le še eno vprašanje. Na sodišču se je počutila kot obdolženka. Sodnica ji ni dovolila pravičnega soočenja s pričami, zato ima pravico navajati nova dejstva in nove dokaze, ki so obstajali v času sodničinega odločanja, pa jih zaradi postopanja sodnice ni mogla navesti. Na naroku za glavno obravnavo 31. 5. 2023 je prišlo do verbalnega napada pred začetkom glavne obravnave, predlagana je bila izločitev predsednice senata 6. 6. 2023. Pojasnilo prilaga v prilogi 1 in 2, ki se nanaša na pojasnilo. Vsi ključni segmenti izpovedbe dr. A. A. so se nanašali na dejstva, ki mu jih je povedal oče ali pa se jih ni spomnil. Ni jasno zakaj sodnica ni zaslišala očeta dr. A. A. in je slepo verjela navedbam dr. A. A., ki je s svojim očetom spretno manipuliral skozi celotno izpovedbo. Sodnica ni podala prepričljivega odgovora, zakaj ni zaslišala še dr. G. G. Pet let po tem, ko je nazadnje prestopila prag ordinacije, ni več razlogov za spor med njo in izbranim osebnim zobozdravnikom, jih pa niti ni bilo, jih ni in jih ne bo. Dr. G. G. je že upokojen in je malo v ordinaciji, zato vztraja pri svojem osnovnem zahtevku, da bi ji dr. A. A. lahko nudil primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, ki je opredeljena kot pacientova pravica. Drugi izgovori v smislu okna, klančine in garaže pa so za otroški vrtec, kamor sodijo banalni argumenti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih je pavšalno zatrjevala tožnica, do katerih se ni podrobneje opredelila, da bi bil možen pritožbeni preizkus. Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki temeljijo na pravilnih materialnopravnih izhodiščih.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 2. 3. 2022 v povezavi s sklepom toženca št. ... z dne 31. 3. 2022 in odločbo toženca št. ... z dne 21. 12. 2021 glede zahteve tožnici, da se ji prizna pravica do izbire osebnega zobozdravnika pri zobozdravniku A. A., dr. dent. med., zasebna ordinacija B., naslov C. 6. Sodišče je pritožbene navedbe, ki jih je tožnica opredelila v "napovedani" pritožbi, smiselno štelo kot pritožbo in jo odstopilo pritožbenemu sodišču v obravnavo.

7. Glede pritožbenega očitka, ki se nanaša na opredelitev odločb v izreku, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženec s sklepom št. ... z dne 31. 3. 2022 po uradni dolžnosti popravil očitne pomote v odločbi št. ... z dne 2. 3. 2022.1

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 5. točki obrazložitve napačno opredeljena letnica datuma izjave zobozdravnika dr. A. A. 2023 namesto 2021 in gre za očitno napako navedbe številke pri opredelitvi letnice, vendar slednje nima nobenega vpliva na zakonitost sodbe. Skladno s 328. členom ZPP lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v številkah, o čemer izda poseben sklep.

9. Nerelevanten je pritožbeni očitek, ki se nanaša na pomanjkljivo navajanje sodišča pri akademskih nazivih prič,2 saj slednje ni predmet tega postopka.3

10. Pritožbeno vztrajanje, da bi se moralo sodišče opredeliti do vseh, iz konteksta iztrganih nerelevantnih dobesednih navajanj tožnice, je neutemeljeno, saj se mora sodišče opredeliti do nosilnih in odločilnih pravnih naziranj strank, ki so dovolj argumentirana. Celotni dokazni postopek potrjuje, da je odločitev sodišča temeljila na skladnih trditvah strank o pravno odločilnih dejstvih v zadevi.

11. Neutemeljena mora ostati pritožbena trditev, ki se nanaša na napake glede izdaje sodbe. Spoštovano je bilo določilo 321. člena ZPP, da kadar se glavna obravnava opravi pred senatom, predsednik in člani senata, ki so sodelovali na naroku, na katerem je bila glavna obravnava končana izda sodbo praviloma takoj po koncu glavne obravnave.4 Z izdajo sodbe sodišče določi njeno vsebino in se izreče o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Za posebej zapletene primere pa lahko sodišče skladno z določilom tretjega odstavka 321. člena ZPP sodbo izda pisno. V tem primeru se sodba ne razglasi, temveč se jo vroči strankam v 30-ih dneh od dneva, ko je bila glavna obravnava končana. In ravno za tak primer gre v tem sporu.5 Sodba velja takoj, ko je razglašena, če pa ni javno razglašena, pa tedaj, ko je pisno dostavljena strankam.6

12. Tudi pritožbeni očitek, da bi morala biti tožnica seznanjena z odredbo sodnika, komu je potrebno sodbo pisno vročiti in poslati v vednost oziroma navedbo zapisnikarice 12 strani dolge sodbe, brez njenega podpisa. Sodni red ne določa, da mora biti na prepisu izvirnika, ki so namenjeni strankam navedena odredba, komu jo je potrebno vročiti in poslati v vednost.7 Ni določeno, da bi moral prepis izvirnika vsebovati podpis zapisnikarice, kot to napačno zatrjuje tožnica.8

13. Neutemeljen je pritožbeni očitek o napačnem izreku, ker je tožnica zahtevala priznanje pravice do izbranega osebnega zobozdravnika skladno z 80. členom ZZVZZ. Pravico socialno zavarovanega pacienta res določa 80. člen ZZVZZ, na katerega se v drugem odstavku 9. člena sklicuje tudi Zakon o pacientovih pravicah (Ur. l. RS, št. 15/2008 s spremembami, v nadaljevanju ZPacP), ki posebej določa postopkovno procesno pravico do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje. Vendar slednje ni mogoče razlagati na način, da zavarovanim osebam obstaja dolžnost toženca dodeliti točno tistega zobozdravnika, ki si ga želi. To je v nasprotju s pravico do izbire.

14. Glavnina pritožbenih očitkov se nanaša na pristransko in krivično sojenje, kar je skušala tožnica že neuspešno uveljaviti z zahtevo o izločitvi sodnice na prvi stopnji. Sodišče se je že v izjavi ob tožničini zahtevi za izločitev, opredelilo do tožničinih očitkov o onemogočanju postavljati vprašanja ostalim pričam in omejitvah v njeni pravici do izjave. Iz zapisnikov o narokih za glavno obravnavo9 je razvidno, da so bila pričam postavljena vsa relevantna vprašanja in da je bilo tožnici celo dovoljeno, da priči neposredno postavlja vprašanja. Vendar pa lahko sodišče, zaradi pospešitve in ekonomičnosti postopka odreče postavljanje enakih vprašanj, kot jih je postavilo že samo, postavljanje vprašanj, na katera priča ne more odgovoriti oziroma se ne nanašajo na zadevo, vprašanj in podvprašanj, na katera je priča že odgovorila, da se jih ne spomni in ne vprašanj, ki niso relevantna.10

15. Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki skuša očitek o neenakopravni obravnavi tožnice z ostalimi pričami utemeljiti s prepovedjo sodišča zastavljati pričam vprašanja, zapisana v svojem zvezku. Izvedeni dokazni postopek potrdi, da je bilo tožnici v postopku omogočeno vse, kar mora biti vsaki stranki omogočeno v kontradiktornem postopku. Tožnici je bila zagotovljena pravica, da se izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in lahko vpliva na odločitev sodišča.11 Na ta način je bila spoštovana pravica tožnice do sodelovanja v postopku, ki jo krije 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Postopek je bil voden ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank.

16. Neutemeljen mora ostati pritožbeni ugovor o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, ker je nejasno zakaj je sodišče zgolj verjelo dr. A. A. in ni zaslišalo dr. G. G., saj je sodišče izvedlo vse predlagane dokaze, ki so odločilni za izpodbijano odločitev. Nenazadnje konkretnega dokaznega predloga v tej smeri tožnica ni podala.

17. Pritožbena trditev, da se je sodišče neutemeljeno oprlo na lažna pričanja naročenih prič s strani izvajalca dr. A. A., za dr. E. E. in dr. F. F., oba dr. dent. med., ki pa se tudi na pritožbeni ravni izkaže kot zmotna. Ne drži pritožbeni očitek, da sta obe priči svoji pisni izjavi demantirali na naroku v svoji izpovedbi. Iz konteksta je iztrgana s strani tožnice navajana izpovedba dr. F. F. in dr. E. E., ko skuša tožnica dokazati, da sta priznala, da sta izjavi napisala pod prisilo oziroma po "nareku" dr. A. A. Dr. E. E. se je na izrecno vprašanje tožnice na naroku za glavno obravnavo dne 15. 11. 202312 izjasnila, da je izjavo napisala na prošnjo izvajalca, vendar ji izvajalec dr. A. A. ni narekoval vsebine izjave. Priča je prepričljivo izpovedala, da se je zelo dobro spomnila incidenta, ker je bila travmatizirana, zaradi česar se dobro spominja vseh podrobnosti. Potrebno je upoštevati celotno ozadje tožnici sporne prošnje dr. A. A. Slednji je dr. E. E. kontaktiral za izjavo, ker je bila takrat soudeležena ob dogodku, ki je predstavljal osrednji dogodek, ki je izkazoval dinamiko razmerja med tožnico in dr. A. A. Dr. F. F. je na naroku dne 31. 5. 202313 določno pojasnil, da je argumentacija v izjavi, ki jo je podal, izraz njegovega takratnega počutja in da drži, da je šlo s strani tožnice za psihično nadlegovanje.

18. Nerelevanten je pritožbeni očitek, da je pojasnilo, ki ga je dr. A. A. poslal tožencu, konstrukt njegovega odvetnika. Naloga pooblaščenca je v zaščiti pravnih interesov svoje stranke oziroma pooblastitelja. Ob predočitvi izjave z dne 23. 9. 2021 dr. A. A., se je ta na naroku za glavno obravnavo 31. 5. 202314 izrecno izjasnil, da je izjavo napisal sam in da je podpis na tej izjavi njegov. Spomnil se je, da je bila izjava podana zaradi zahtev toženca v smislu postopka, ki je bil sprožen pri tožencu, ni pa se zaradi časovne oddaljenosti spomnil točne vsebine izjave. Ključno je, da je dr. A. A. izpovedal, da se zaradi vseh okoliščin ni čutil sposobnega s tožnico ustvariti takšnega odnosa, da bi ji lahko zagotavljal medicinsko strokovno zdravljenje.

19. Sprejemljiv je dokazni zaključek, da med tožnico in izbranim osebnim zobozdravnikom ne more obstajati zaupanje in medsebojno spoštovanje, ki ga določa 3. člen ZPacP kot pogoj za uspešno in odgovorno opravljanje nalog izbranega zobozdravnika, kar je sodišče prepričljivo in argumentirano pojasnilo v 11. in 12. točki obrazložitve. Pravilna je vrednostna ocena sodišča, da s strani tožnice konkretno obravnavani dogodki in ravnanja, kot skupek predstavljajo neprimerno ravnanje in odnos do izbranega zobozdravnika, zaradi česar je prišlo do upravičene odklonitve dr. A. A., da bi tožnico opredelil kot svojo pacientko.

20. Sodišče je pravilno izpostavilo, da ni nepomembno, da ni šlo za enkratni dogodek, temveč je šlo za dogodke, ki so se vrstili. Po stališču pritožbenega sodišča je iz prepričljivih izpovedb zaslišanih prič razviden neprimeren odnos tožnice. Izpovedba dr. A. A. o neprimernosti tožničinih ravnanj, je skladna z izpovedbama ostalih zaslišanih prič dr. E. E. in dr. F. F. Iz njegove izpovedbe je jasno razvidno, da je ravnanje tožnice štel kot psihične pritiske, ki so vplivali na njegovo strokovno delo, zaradi česar je mogoče utemeljeno šteti, da tožnice ne bi mogel objektivno obravnavati in da bi ob tem lahko prišlo do strokovne napake. Pri tem ne more biti odločilno, kot pravilno ugotavlja sodišče, kako je svoja ravnanja doživljala tožnica, temveč je odločilno, kako so opisana ravnanja vplivala na izbranega osebnega zobozdravnika. Dokaznega zaključka o neprimernem ravnanju tožnice ne morejo izpodbiti pritožbene trditve, s katerimi tožnica skuša minimalizirati težo svojih ravnanj in prevaliti odgovornost na dr. A. A. ter na preostale priče. Iz dokazne ocene sodišča v 11. in 12. točki je razvidno, katera dejstva šteje za dokazana in katera za nedokazana. Sodišče je posamezne izpovedbe med seboj združilo v celoto in ustrezno ocenilo celotno procesno dogajanje.15

21. Dokazni postopek ni potrdil odgovornosti dr. A. A. za porušenost medsebojnega zaupanja in spoštovanja, kar skuša neutemeljeno izpostaviti pritožba. Nenazadnje zaradi zamenjave osebnega zobozdravnika tožnica ni izgubila pravice do izbire zobozdravnika po 80. členu ZZVZZ. Tožnica si ima zaradi uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja po dokončnosti navedene odločbe pravico izbrati drugega osebnega zobozdravnika.

22. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Napačna številka odločbe ... se je nadomestila s pravilno navedbo številke ... 2 Zobozdravnika, pri katerem naj bi tožnici stric uredil nadaljnje zdravljenje. 3 Ni naloga sodišča ugotavljati in posebej voditi postopka za ugotovitev pravilnosti morebitnih nazivov oziroma pravilnost uporabe akademskega naziva oziroma strokovnega naslova pri osebah, ki sodelujejo v sodnem postopku. Temu so lahko namenjeni upravni postopki. Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih določa morebitne posledice za posameznika, če uporabi strokovni oziroma znanstveni naslov ali naziv strokovne izobrazbe, ki ga ni pridobil skladno z 2. členom tega zakona. Nadzor nad izvajanjem tega zakona v zvezi s podeljevanjem, tvorjenjem in uporabo nazivov strokovne izobrazbe, izvaja šolska inšpekcija v skladu z zakonom, ki ureja šolsko inšpekcijo, za odločanje o prekrških, povezanih s podeljevanjem in uporabo strokovnih ali znanstvenih naslovov, je pristojno ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo v skladu z zakonom, ki ureja prekrške. Za odločanje o prekrških, povezanih s podeljevanjem in uporabo nazivov strokovne izobrazbe, je pristojna šolska inšpekcija v skladu z zakonom, ki ureja prekrške. 4 Sodbo, ki jo razglasi predsednik senata. 5 Uveljavila se je praksa, da praviloma sodišča po opravljeni glavni obravnavi sodbe ne razglasijo, temveč senat sprejme sklep, da se obravnava zaključi in da bo sodba izdana pisno, pri čemer je rok, ki ga določa zakon za izdajo sodbe in ki ga določi sodišče, lahko za pisno razglasitev sodbe instruktiven. 6 Kadar sodba ni razglašena ustno, je razglašena z vročitvijo strankam. Tako datum izdaje sodbe navadno sovpada z dnem končanja glavne obravnave, zato se kot datum izdaje sodbe šteje datum zasedanja senata. 7 Izvirnike pisanj pisarno-tehniške narave skladno s 117. členom Sodnega reda podpiše vpisničar ali pooblaščena sodna oseba,v 119. členu pa je določeno, da morajo biti vsa sodna pisanja, poslana strankam, opremljena s pečatom sodišča in podpisom sodnika oziroma sodne osebe. 8 Odredba je način notranje komunikacije med sodnikom in osebjem (skladno z 231. členom morajo biti sodnikove odredbe določne in popolne, tako da jih vpisničar ali druge pooblaščene sodne osebe pravilno izvršijo. Gre za administrativno-tehnično poslovanje, saj se z odredbo sodnika vpisničarju oziroma drugim pooblaščenim osebam, določi zahtevani način ravnanja te osebe). 9 Zapisniki narokov za glavno obravnavo 16. 12. 2022, 31. 5. 2023 in 15. 11. 2023. 10 Do tega se je sodnica posebej opredelila v svoji izjavi, ki jo je podala glede tožničine zahteve za izločitev list. št. 42 - 43, sodišče ni dovolilo tožnici postavljati vprašanja, s katerimi je dejansko lahko motila in vznemirjala vse udeležene v postopku ter nadlegovala priče. 11 Lahko je predlagala izvedbo dokazov, imela je možnost podati pripombe in ustno zaslišanim pričam postavljati vprašanja. 12 List. št. 53. 13 List. št. 39. 14 List. št. 37. 15 Navedbe strank, njihove konsistentnosti ter nespornosti posameznih dejstev.