Jedro

Pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je potrebno razumnost zadeve, v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pomoč, presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oz. pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenskega sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično niti nemoralno.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 385/2018-5 z dne 17. 4. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe brezobrestno, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku, ki se vodi pod opr. št. II Kpd 6184/2018 pri Okrajnem sodišču v Lenartu, in sicer v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v navedenem postopku. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka vpogledala v citirani spis Okrajnega sodišča v Lenartu in ugotovila, da je v navedeni zadevi Okrožno državno tožilstvo sodišču predlagalo, da zoper prosilca opravi posamezna preiskovalna dejanja zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s prvim odstavkom 53. člena KZ-1. Prosilec je bil zaslišan 3. 4. 2018, in postopek oprave posameznih preiskovalnih dejanj je še v teku, med tem ko obtožni predlog državnega tožilca še ni bil vložen. V obrazložitvi citira določbi 1. in 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), v skladu s katerima se brezplačna pravna pomoč po ZBPP dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih postopkih. Po mnenju organa za BPP je prosilec v obravnavanem primeru zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči v postopku, v katerem se omenjena pravica (še) ne uresničuje. Iz 169. in 170. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi oz. z vložitvijo neposredne obtožnice. Izvajanje posameznih kazensko preiskovalnih dejanj, za kar gre v obravnavanem primeru, še ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu ZBPP. Gre za postopek, ki se vodi po določbah ZKP, za kar pa brezplačne pravne pomoči še ni mogoče dobiti. Pri tem citira odločbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1305/2014 z dne 23. 9. 2014 in zaključuje, da je prosilčeva prošnja nerazumna in da jo je bilo zaradi tega potrebno zavrniti.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev kot nezakonito. Po določbi 24. člena ZBPP se namreč lahko zavrne prošnja le, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je zato nerazumno sprožati. To pomeni, da ni nobenega dvoma, da stranka v postopku ne more uspeti, kar je lahko predvsem v primeru zamude roka, zastaranja terjatev ipd., ne pa kadar se ugotavljajo dejstva, za katere je potrebno izvesti dokazni postopek v rednem postopku. Povzema vsebino odločbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015, iz katere je mogoče povzeti, da je pravica do brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave RS ter 6. členu EKČP. Tožeča stranka je osumljena storitve nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije, za katero je zagrožena zaporna kazen. Iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika prosilcu brez lastnih sredstev. Ugotavlja, da na glede na to, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj, gre za sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, saj se le-ta vodi pred sodiščem in ne pred drugim organom. V fazi posameznih preiskovalnih dejanj je v zasledovanju pravice do obrambe zastopanje po zagovorniku nujno potrebno, saj se v tem postopku ugotavljajo dejstva, na podlagi katerih potem državni tožilec vloži ali ne vloži obtožni akt. Vloga zagovornika v fazi posameznih preiskovalnih dejanj je ključna, saj lahko predlaga dokaze v korist osumljenega, priče izprašuje, prav tako pa sme osumljeni v tej fazi postopka podati svoj zagovor in zahtevati, da se ta poda v navzočnosti njegovega zagovornika. V konkretnem primeru gre tudi za kompleksno zadevo, saj gre za očitke nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije in se osumljeni niti v tej fazi postopka kot popolni laik ne more uspešno braniti in skrbeti za svoje pravice kot osumljeni. Tožeča stranka se v potrditev svojih navedb sklicuje tudi na odločbo I U 48/2014 z dne 22. 1. 2014, ki jo prilaga. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, tožeči stranki odobri redno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred Okrajnim sodiščem v citirani kazensko preiskovalni zadevi ter za izvajalko brezplačne pravne pomoči določi A.A., odvetnico na Polzeli. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, ki je prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči v kazensko preiskovalnem postopku kot nerazumno zavrnila. Po presoji tožene stranke naj ne bi šlo za sodni postopek v smislu ZBPP, zato tožeča stranka do brezplačne pravne pomoči ni upravičena.

6. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca oz. njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. V skladu s 1. členom ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona pa se ta med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči. Tožeča stranka prosi za BPP v kazensko preiskovalnem postopku zaradi utemeljenega suma, da je storila nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, v zvezi s prvim odstavkom 53. člena KZ-1, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora. Kazensko preiskovalni postopek je sodni postopek, ki z izdajo sklepa o preiskavi pomeni začetek kazenskega postopka, preiskovalni sodnik pa opravlja preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo postopka (176. člen ZKP). Po določbi prvega odstavka 178. člena ZKP sta v tej fazi kazenskega postopka pri zaslišanju obdolženca lahko navzoča državni tožilec in zagovornik, državni tožilec, obdolženec in zagovornik pa so v skladu s četrtim odstavkom 178. člena ZKP lahko navzoči tudi pri zaslišanju priče. 8. V 29. členu Ustave RS je pravica do obrambe z zagovornikom po določbi 2. alinee citiranega člena razglašena za eno temeljnih ustavnih pravic, strokovna pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik pa velja za eno od jamstev, ki jih daje Ustava RS obdolžencu v kazenskem postopku, zato da mu omogoči uresničevanje drugih ustavnih pravic in je bistveni element pravice do poštenega sojenja. Njen namen je v sklopu navedenih pravic zagotoviti enakost strank v kazenskem postopku s tem, da ima obdolženec pri svoji obrambi pomoč neodvisnega pravnega strokovnjaka.

9. Ob navedeni vsebini te človekove pravice po Ustavi RS pa tretji odstavek 6. člena EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja "pravico", da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo "interesi pravičnosti". Glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v kazenskem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana navedena človekova pravica, pa kot pravilno navaja tožeča stranka v tožbi, obstaja tudi ustaljena praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki poudarja, da je pri tem (ob ugotovitvi, da za to obdolženec nima dovolj sredstev), treba uporabljati dva kriterija in sicer resnost kršitve in težo zagrožene kazni ter kompleksnost obravnavane zadeve (sodba ESČP v zadevi Quaranta proti Švici z dne 24. 5. 1991; odločitev velikega senata ESČP v zadevi Benham proti Združenemu kraljestvu z dne 10.6.1996 in npr. Talat Tunç proti Turčini z dne 27. 3. 2007 ter Zdravko Stanev proti Bolgariji z dne 6. 11, 2012). Ustava RS in EKČP torej zahtevata, da je treba obdolžencu, ki si v kazenskem postopku ne more sam privoščiti zagovornika, to zagotoviti v obliki brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom.

10. Že Vrhovno sodišče RS je v svoji sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 navedlo, da prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP nista v neskladju ne z zahtevami 29. člena Ustave RS ne z zahtevami c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP in da ju je mogoče razlagati tako, da se navedeni vidik človekove pravice do poštenega sojenja v obliki pravice do obrambe lahko uresničuje v celoti. Navedlo je tudi, da je uporaba te zakonske določbe zaradi posebne narave kazenskih postopkov za zagotovitev pravice do obrambe specifična in zapovedana z Ustavo RS in EKČP. Pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je tako potrebno razumnost zadeve, v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pomoč, presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj, oz. pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenskega sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično, niti nemoralno. Upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKČP je tako v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že sama po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev (citirana zadeva Quaranta; priporočilo Evropske komisije o pravici do brezplačne pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih z dne 27. november 2013 (2013/C 378/03) točka 12).

11. Kot je bilo že navedeno, je v obravnavani zadevi tožeča stranka prosila za brezplačno pravno pomoč v kazensko preiskovalnem postopku, v zvezi s kaznivim dejanjem za katerega je zagrožena zaporna kazen, zato bi ji ob upoštevanju te okoliščine in zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP po presoji sodišča tožena stranka morala, ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP za zagotovitev pravice do poštenega sodnega postopka, odobriti brezplačno pravno pomoč z zagovornikom, če bi izpolnjevala tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

12. Zato je sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V novem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ustrezno odločiti o prošnji tožeče stranke.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Po določbi drugega odstavka 1. člena Pravilnika se tožeči stranki priznajo stroški v višini 285,00 EUR, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožečo stranko v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.