Jedro

Možnost dejanskega razpolaganja je pravni standard, ki ga je treba presoditi v vsaki zadevi posebej. Tega pa po presoji sodišča organ za brezplačno pravno pomoč v obravnavani zadevi ni storil. Tožena stranka ni izvedla ugotovitvenega postopka za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Tožnica namreč navaja, da premoženja ni pridobila šele s pravnomočnostjo citirane sodbe, ampak je premoženje imela že pred navedenim postopkom. Sporno premoženje je bilo skupno premoženje tožnice in njenega bivšega partnerja in je sodišče določilo le delež premoženja. Tožnica izpostavlja, da z nepremičnino ne more prosto razpolagati, saj jo koristi njen bivši partner in je tožnica bila primorana vložiti predlog za delitev skupnega premoženja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 431/2019 z dne 2. 7. 2020 se odpravi in se zadeva istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji 357,00 EUR izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Navedeni znesek je tožnica dolžna vrniti v roku 15 dni od pravnomočnosti odločbe brez obresti v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi na račun Okrožnega sodišča v Mariboru.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnici na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 431/2019 z dne 14. 3. 2019 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave in vložitve odgovora na pritožbo tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 235/2017 z dne 14. 11. 2018. Izvedba brezplačne pravne pomoči je bila zaupana odvetnici A. A., kateri je bila za opravljeno delo izplačana nagrada v skupnem znesku 357,00 EUR, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 431/2019 z dne 29. 4. 2019 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 431/2019 z dne 28. 6. 2019. Tožnica je v postopku za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč pridobila premoženje, in sicer solastniški delež na nepremičnini parc. št. 132/1 k.o. .... Glede na ugotovljeno vrednost navedene nepremičnine v pravdnem postopku (53.700,00 EUR), znaša pridobljeno premoženje tožnice 42.960,00 EUR (8/10 od 53.700,00 EUR), zato je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnici naložil povračilo zneska izplačanega iz sredstev brezplačne pravne pomoči, to je nagrada izplačana odvetnici A. A. za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo.

3. Z izpodbijano odločitvijo se tožnica ne strinja, zato je vložila tožbo v upravnem sporu, zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačno uporabljenega materialnega prava ter zaradi bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi navaja, da ni sporno, da je bila tožnici z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 431/2019 z dne 14. 3. 2019 odobrena brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 235/2017 z dne 14. 11. 2018 in da je tožnico zastopala odvetnica A. A., kateri je bila izplačana nagrada v znesku 357,00 EUR. Nadalje tudi ni sporna ugotovitev sodišča, da je nepremičnina parc. št. 132/1 k.o. ... skupno premoženje tožnice in B. B., ter da znaša delež tožnice na predmetni nepremičnin 8/10. Nadalje tudi ni sporno, da je sodišče odločilo, da je B. B. dolžan premične stvari, ki predstavljajo posebno premoženje tožnice izročiti v njeno neposredno korist. Tožnica pa ne more pritrditi navedbam tožene stranke, da je v predmetnem postopku uspela ter pridobila premoženje, ki predstavlja solastniški delež. Tožnica premoženja namreč ni pridobila šele s pravnomočnostjo citirane odločbe, ampak je to premoženje imela že pred navedenim postopkom. Ne gre spregledati dejstva, da je premoženje, ki ga zunajzakonska partnerja pridobita z delom v času trajanja zunajzakonske zveze, njuno skupno premoženje. Gre za orginaren način pridobitve lastninske pravice, zaradi česar je solastninska pravica tožnice na sicer neoddeljenem delu skupnega premoženja že obstajala, pri čemer tožnica izpostavlja, da v primeru orginarnega nastanka lastninske pravice, vpis v zemljiško knjigo ni konstitutivnega temveč deklaratornega pomena. Tožnica navaja, da je njen solastniški delež sicer vpisan v zemljiški knjigi, vendar z njim ne more razpolagati, saj navedeno nepremičnino protipravno v celoti uporablja, koristi in uživa B. B., medtem ko tožnica od nepremičnine nima nikakršne koristi. Tožnica je tudi bila primorana vložiti predlog za delitev skupnega premoženja, vendar narok v tej zadevi še ni razpisan. Ker tožnica s svojim solastniškim deležem ne more razpolagati, se nahaja v hudi finančni stiski. Na sodišče je naslovila prošnjo za čimprejšnji razpis naroka v predmetni zadevi, prav tako je vložila tožbo zoper B. B. zaradi plačila uporabnine, saj ji je uporaba predmetne nepremičnine s strani B. B. onemogočena. Tožnica meni, glede na dejstvo, da nepremičnino ne more uporabljati oziroma z njo razpolagati, ter od nje tudi nima nikakršne koristi, še toliko manj finančnih, je postopanje tožene stranke, ko od tožnice zahteva, da ji plača znesek v višini 357,00 EUR v nasprotju z namenom instituta brezplačne pravne pomoči, ki daje socialno šibkim osebam možnost dostopa do sodnega varstva za uresničitev svojih pravic. To pa pomeni tudi, da je določba 48. člena ZBPP v nasprotju z Ustavo RS, saj le navidezno zagotavlja načelo pravne in socialne države in dostop do sodnega varstva. Tožnica tudi opozarja na temeljna načela upravnega postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) na katerega napotujejo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), načelo varstva strank (7. člen ZUP). Organ mora dati stranki tudi možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. V skladu s tem je treba strankam pred izdajo odločbe v upravnem postopku zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njeno korist ter predlaganja dokazov. Postopanje v nasprotju z navedenimi določbami predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožnica predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi in vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnica pridobila na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 235/2017 z dne 14. 11. 2018 premoženje, z možnostjo prostega razpolaganja, česar pa tožnica pred tem ni mogla, saj je bila skupni lastnik navedene nepremičnine. Bistvena je torej ugotovitev, da je tožnica na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru pridobila premoženje z možnostjo prostega razpolaganja, takšna ugotovitev pa tudi zadostuje za izdajo izpodbijane odločbe na podlagi 48. člena ZBPP, zato tožena stranka ni izvedla posebnega ugotovitvenega postopka, saj bi bil le-ta nepotreben. Vse kar je bilo potrebno ugotoviti za izdajo izpodbijanega sklepa in zadostitev pogojev iz 48. člena ZBPP izhaja iz javnih listin, in sicer da tožnica v postopku, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč pridobila premoženje, pri čemer ne gre za premoženje iz drugega odstavka 48. člena ZBPP in da je premoženje, ki ga je tožnica pridobila vrednejše kot so stroški izplačani izvajalcu brezplačne pravne pomoči. Od teh ugotovitev so vse morebitne navedbe tožnice po oceni tožene stranke irelevantne, zato posebni ugotovitveni postopek v smislu ZUP ni bil izveden. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sodišče presoja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve, da je tožnica dolžna vrniti Republiki Sloveniji 357,00 EUR EUR prejete brezplačne pravne pomoči. 7. V postopku ni sporno, da je bila tožnici z odločbo tožene stranke, opr. št. Bpp 431/2019 z dne 14. 3. 2019 odobrena brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 235/2017 z dne 14. 11. 2018 in da je tožnico zastopala odvetnica A. A., kateri je bila izplačana nagrada v znesku 357,00 EUR.

8. Z izpodbijano je tožena stranka ugotovila, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP in je tožnica dolžna vrniti Republiki Sloveniji 357,00 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. ZBPP v 48. členu določa, da če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

9. Navedena zakonska določba obveznost vračila stroškov postopka (oziroma dela teh stroškov) veže izključno na dve okoliščini: da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči na podlagi uspeha v sodnem postopku pridobil premoženje in da Republika Slovenija stroškov, ki so bili dejansko plačani za brezplačno pravno pomoč, ni v celoti dobila oziroma izterjala od nasprotne stranke.

10. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožnica v postopku za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, pridobila premoženje, in sicer solastniški delež na nepremičnini par. št. 132/1 k.o. .... Pridobljeno premoženje, ki znaša 42.960,00 EUR je večje kot so stroški, ki so bili izplačani izvajalcu brezplačne pravne pomoči. 11. Med strankama je sporno, ali je tožnica na podlagi uspeha v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, pridobila premoženje s katerim lahko dejansko razpolaga.

12. Možnost dejanskega razpolaganja je pravni standard, ki ga je treba presoditi v vsaki zadevi posebej. Tega pa po presoji sodišča organ za brezplačno pravno pomoč v obravnavani zadevi ni storil. Organ za brezplačno pravno pomoč je odločil po skrajšanem ugotovitvenem postopku (144. člen ZUP) in se je skliceval na sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 238/2017 z dne 14.11.2018. Kot tožena stranka navaja v odgovoru na tožbo je tožnica pridobila premoženje z možnostjo prostega razpolaganja1. 13. Tožnica je s sprejetjem izpodbijane odločbe bila seznanjena, da je dolžna vrniti izplačano brezplačno pravno pomoč. Organ za brezplačno pravno pomoč tožnici namreč ni dal možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev oziroma, da zavaruje in uveljavlja svoje pravice pred izdajo izpodbijane odločbe, kot določa (ZUP).

14. Določba 7. člena ZUP opredeljuje temeljno načelo upravnega postopka – načelo varstva pravic strank in varstvo javnih koristi; v tem členu je izrecno določeno, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem pa morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom ter, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti (prvi in drugi odstavek 7. člena ZUP).

15. Tako je utemeljen tožbeni ugovor, da tožena stranka ni izvedla ugotovitvenega postopka za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (145. člen ZBPP). Tožnica navaja, da premoženja ni pridobila šele s pravnomočnostjo citirane sodbe, ampak je premoženje imela že pred navedenim postopkom. Sporno premoženje je bilo skupno premoženje tožnice in njenega bivšega partnerja in je sodišče določilo le delež premoženja. Tožnica izpostavlja, da z nepremičnino ne more prosto razpolagati, saj jo koristi njen bivši partner in je tožnica bila primorana vložiti predlog za delitev skupnega premoženja.

16. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je upravni organ v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe.

17. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi tretjega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ po četrtem odstavku tega člena vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka. Upravni organ bo tožnici moral omogočiti pravico do izjave in s tem pravico udeležbe v ugotovitvenem postopku (145. člen in 146. člen ZUP), ter vsebinsko ovrednotiti okoliščine, ki jih v tožbi navaja tožnica in kar ji pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo omogočeno.

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

19. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 66. člen Stvarnopravnega zakonika-SPZ.