Jedro

Ker je od storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ preteklo več kot šest let, je nastopilo absolutno zastaranje (6. odstavek 112. člena v zvezi s 5. točko 1. odstavka 111. člena KZ), zato kazenski pregon ni več dovoljen.

Izrek

Ob reševanju pritožbe obd. I.P. se sodba Višjega sodišča v Mariboru z dne 27.1.2005 spremeni tako, da se po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z a v r n e o b t o ž b a , da je I.P. dne 11.6.1999 ob 18.15 uri na avtobusni postaji pri bolnišnici na L. cesti telesno poškodoval B.M. na ta način, da jo je z roko udaril v predel obraza, pri čemer je utrpela udarnino nosu, zaradi česar je bil začasno oslabljen del njenega telesa in njeno zdravje začasno okvarjeno, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika, bremenijo proračun.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo na pritožbo pomočnice okrožnega državnega tožilca v Mariboru sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 11.6.2003, s katero je bil obd. I.P. zaradi pomanjkanja dokazov po 3. točki 358. člena ZKP oproščen obtožbe, spremenilo tako, da ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ in mu izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo enega meseca zapora in preizkusno dobo 1 leta, ter mu naložilo povrnitev stroškov kazenskega postopka.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je obd. I.P. vložil pritožbo, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ker da dogodek ni tekel tako, kot opisuje oškodovanka in njena starša, saj so njihove izpovedbe protislovne in neskladne, pa tudi izvedensko mnenje temelji na "domnevanju obstoja dogodka". Predlaga, da se ga oprosti obtožbe za navedeno kaznivo dejanje.

Vrhovni državni tožilec je mnenja, da je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo dokaze in predlaga, da se pritožba obdolženca zavrne.

Po določbi 3. točke 1. odstavka 398. člena je zoper sodbo sodišča druge stopnje dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče, če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe, in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega. Pritožba obd. I.P. je torej dovoljena.

Ob reševanju pritožbe pa je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pregon ni več dovoljen, ker je absolutno zastaral v smislu 6. odstavka 112. člena KZ. Za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ je predpisana kazen zapora do 1 leta. Po določbi 5. točke 1. odstavka 111. člena KZ pregon ni več dovoljen, če preteče več kot 3 leta od storitve takega kaznivega dejanja, po določbi 6. odstavka 112. člena pa v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa. V času odločanja sodišča druge stopnje še ni preteklo 6 let od storitve kaznivega dejanja, vendar pa je od izdaje sodbe tega sodišča do prejema obdolženčeve pritožbe in spisa na Vrhovnem sodišču dne 30.6.2005 doba absolutnega zastaranja pregona že potekla, tembolj seveda v času odločanja o pritožbi obdolženca. Po določbi 2. odstavka 398. člena ZKP vrhovno sodišče pri odločanju o pritožbi zoper sodbo sodišča druge stopnje uporablja določbe, ki veljajo za postopek o pritožbi na drugi stopnji.

Po določbi 2. odstavka 383. člena ZKP mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon, med drugim zlasti, ali je kazenski pregon zastaran. Če ugotovi, da je pregon zastaran, na podlagi 394. člena ZKP in po 4. točki 357. člena ZKP spremeni obsodilno sodbo tako, da obtožbo zavrne.

Po določbi 1. odstavka 96. člena ZKP v primeru, da se obtožba zavrne, stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika obremenjujejo proračun. Ker je obdolženec pooblastil zagovornika za del postopka pred sodiščem prve stopnje, je Vrhovno sodišče odločilo, da poleg stroškov postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, obremenjujejo proračun tudi vsi potrebni izdatki in nagrada zagovornika.