Jedro

Opredelitev sodišča prve stopnje, da se iz spisa izločijo posamezne listine, ki jih je označilo zgolj z listovnimi številkami, je pomanjkljiva, saj ni jasno razvidno, katere so listine, ki jih sodišče z izpodbijanim sklepom izloča iz spisa.

Izjave kasnejših obdolžencev, ki so bile posredovane v postopku ugotavljanja odgovornosti pri delodajalcu v času, ko policija še ni pričela preiskovati kaznivega dejanja, niso nedovoljeni dokazi.

Izrek

Pritožbi državnega tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Črnomlju je s sklepom I K 11443/2014 z dne 31. 3. 2016 na podlagi 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz kazenskega spisa izločilo posamezne listine, ker vsebujejo dokaze, na katere se sodba ne sme opirati.

2. Zoper sklep se je pritožil državni tožilec Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče iz spisa izločilo posamezne listine, ki jih je označilo zgolj z listovnimi številkami in v izreku navedlo, da le-te „vsebujejo dokaze, na katere se sodba ne sme opirati“. Takšna opredelitev listin je pomanjkljiva, kar ustrezno v pritožbi navaja tudi državni tožilec, saj iz izreka izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, katere so listine, ki jih sodišče z izpodbijanim sklepom izloča iz spisa.

5. Vsekakor pa ni mogoče odreči utemeljenosti pritožbenih navedb tožilca, da je sodišče s tem, ko izpodbijani sklep praktično nima razlogov oziroma v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tako posplošena, da pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep dejansko razlogov o odločilnih dejstvih, sploh nima, saj manjka obrazložitev prvostopenjskega sodišča, na podlagi česa slednje zaključuje, da so listine z dokazi, ki jih izloča, nezakoniti.

6. Vse navedeno je zato narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pri tem pa pritožbeno sodišče tudi opozarja, da mora sicer res tudi sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti, ali gre za dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oz. dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Vendar pa izjave kasnejših obdolžencev, ki so bile posredovane v postopku ugotavljanja odgovornosti znotraj neke delovne sredine v času, ko policija še ni pričela preiskovati kaznivega dejanja, niso nedovoljeni dokazi. Dne 26. 10. 2011, ko sta A. A. in B. B. podala delodajalcu X, d. d. izjavi v zvezi „delovnih zadolžitev in domnevnih nepravilnosti pri izvajanju postopkov reklamacije“ in dne 22. 11. 2011, ko je B. B. podal izjavo v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v družbi X, d. d., se sum policije še ni osredotočal na posamezne osumljence, saj je bila policija o sumu kaznivega dejanja prvič seznanjena 8. 12. 2011 (uradni zaznamek o zbranih obvestilih z dne 8. 12. 2011) oz. dne 27. 12. 2011, ko je pri PU Novo mesto sestavljen uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja, medtem ko so se zbiranja obvestil pri policiji s tem v zvezi pričela šele v marcu 2012. Predvsem pa takšne izjave ni moč šteti kot na izjave osumljenca v predkazenskem postopku, ko ta še ni seznanjen s svojimi pravicami po 5. členu ZKP (primeroma tudi sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 4/2008 in sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 72/2004 ter druge) in torej ne gre za dokaze, na katere se sodna odločba na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP ne bi smela opirati in bi jo zato moralo sodišče izločiti iz spisa.

7. Ker je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka, je pritožbeno sodišče sklenilo, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.