Jedro

Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP, ker je s tem tožnik presegel dohodkovni cenzus, njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v različnih postopkih utemeljeno zavrnil. Ta pogoj je lahko upošteval tudi v zvezi z njegovo prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, saj so mu bili znani vsi dohodki tožnika.

Tožnik se ne more sklicevati, da so relevantna dejstva, ki bi ga morebiti opravičevala, da bi bil upravičen do izredne brezplačne pravne pomoči, splošno znana dejstva, torej dejstva, ki jih ne bi bil dolžan izkazati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijanim sklepom združil prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnika, ki ga zastopa stalni skrbnik A.A., ki se vodijo pod opr. št. Bpp 155/2011, 1133/2011, 1372/2012, 1940/2012, 288/2013, 2491/2013 v enoten postopek pod opr. št. Bpp 2945/2013 ter odločil, da zavrne njegovo prošnjo za dodelitev redne, nujne, izjemne oziroma izredne brezplačne pravne pomoči a) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. In II. stopnje, v postopkih, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, in sicer pod opr. št.: I 185/2009, P 165/2006, K 56315/2011, PR 1055/2005, I Kpd 13319/2010, In 91/2000, II P 999/2008, II P 3195/2008, III P 2635/2008, II P 947/2009, II P 2549/2009, III P 2512/2010, II P 2774/2007, N 38/2008, N 33/2008, D 110/2000, D 391/2012, R 87/2013, Z 7/2006, Z 20/2011, I K 56315/2011, I K 61048/2011, I K 8737/2013, I K 11048/2013, I K 21352/2013, I K 32946/2010, I Kpd 43951/2013, P 144/2005, P 71/2008 (prej: P 364/1997), P 55/2013, P 237/2013 (prej: P 43/2003) in b) v obliki oprostitve plačila stroškov postopka za vse navedene postopke. Ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek prosilca 824,65 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Glede na to, da prosilec že z višino povprečnega mesečnega zneska pokojnine presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se organ ni spuščal v presojo višine drugega dohodka in premoženja prosilca, niti v presojo vsebinske razumnosti prošnje, saj mora prosilec v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) izpolnjevati oba pogoja, tako finančnega kot vsebinskega. V zvezi s prošnjo za izredno dodelitev brezplačne pravne pomoči, v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZBPP, pa navaja, da je iz dokazil jasno razvidno, da je prosilec prejemnik pokojnine in ni upravičen do denarne socialne pomoči, niti tega sam ne zatrjuje. Neupravičena pa je tudi dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči po določbi 36. člena ZBPP, ki se dodeli, kolikor bi prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi iz tega razloga izgubil pravico opraviti to dejanje. V obravnavanem primeru pa je pristojni organ seznanjen s prejemniki prosilca in bi bilo zato nerazumno odločati na podlagi 36. člena ZBPP. Prosilec pa po mnenju organa tudi ni izkazal pogojev, določenih za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, določenih v 22. členu ZBPP, saj prošnje ni v ničemer utemeljil. Organ je vpogledal v spis Bpp 1680/2013, v katerem je bil prosilec pozvan, da se izjasni in predloži ustrezne dokaze za utemeljitev zahtevka, vendar v dopolnitvi ni predložil nobenih dokazil, da se je zaradi družinskih razmer, zaradi zdravstvenega stanja prosilca, zaradi izrednih finančnih obveznosti, ki ga bremenijo ali iz drugih razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti, spremenjenega dejanskega stanja pa ne zatrjuje tudi v tem spisu. Pavšalno in nekonkretizirano navajanje, da izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, brez predloženih dokazov, pa se ne more upoštevati.

Tožnik v tožbi navaja, da je sodišču znana stiska tožnika, ker gre za nesporno splošno znana dejstva, zaradi katerih ne more uresničiti pravic iz 15., 22., 23. in 25. člena Ustave. Obrazložitev je nepotrebna, ker je tožena stranka namerno spregledala, da je za vse psihične in gmotne težave tožnika bistveno odgovorna. Vsem sodiščem v Ljubljani je to že 15 let znano iz sodb sodišča v Ljubljani in izvršilnih postopka sodišča v Domžalah. Tožnik je leta 1994 med operacijo srednjega ušesa utrpel hudo poškodbo in postal delovni invalid, je brez denarja, procesne in pravne sposobnosti, načrtovano ga sodno preganja sestra, ki uživa neomajno naklonjenost sodnikov. Vzeti so mu bili poslovni prostori, s katerimi se je z družino preživljal od leta 1971, delavnici z vsemi osnovnimi sredstvi sta že od leta 2005 dalje sodno zaprti in sta v tem obdobju že popolnoma propadli. Sodniki tožniku in njegovim naslednikom kratijo pravico do dela in posledično plodnega in brezskrbnega življenja. Tudi bivši predsednik sodišča je zlorabil procesno nesposobnega tožnika, tako da mu je izdal odločbe za vrnitev finančnih sredstev „lažno pridobljenih BPP“ za prisilno izterjavo pred sodiščem v Domžalah. Rubežev je v višini 7.000,00 EUR. Z upoštevanjem splošno znanih dejstev tožnik izpolnjuje vse pogoje za nujno in izjemno brezplačno pravno pomoč. Pokojnino v višini 800,00 EUR mu država že 11 let nepretrgoma rubi. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

O tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetnem upravnem sporu je organ za BPP odločil s sklepom št. Bpp 1/2014-2 z dne 15. 1. 2014 in prošnjo zavrgel. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita in utemeljena. Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP, ker je s tem tožnik presegel dohodkovni cenzus, njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v različnih postopkih utemeljeno zavrnil. Ta pogoj je po mnenju sodišča lahko upošteval tudi v zvezi z njegovo prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, saj so mu bili znani vsi dohodki tožnika. Glede dodelitve izjemne pravne pomoči, ki se po prvem odstavku 22. člena ZBPP lahko dodeli, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti, pa je tudi pravilno ocenil, da tožnik v postopku ni izkazal razmer, ki bi po vsebini ustrezale okoliščinam iz navedene določbe. Dokazno breme je bilo na strani tožnika. Tožnik se ne more sklicevati, da so relevantna dejstva, ki bi ga morebiti opravičevala, da bi bil upravičen do izredne brezplačne pravne pomoči, splošno znana dejstva, torej dejstva, ki jih ne bi bil dolžan izkazati. Razmere in okoliščine, na katere se sklicuje, niso splošno znana dejstva. Plačevanje obveznosti po sodnih odločbah (tožnik slabe premoženjske razmere povezuje z rubežem pokojnine in nepremičnin) ni mogoče šteti za finančne obveznosti, na katere prosilec ne bi mogel vnaprej računati.

Sklicevanje na nevzdržne finančne razmere, na katere se tožnik sklicuje v tožbi, samo po sebi ni relevanten razlog, upoštevno je zgolj v primeru posameznega zahtevka.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Odločitev je sprejelo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.