Jedro

Iz vloge je mogoče razbrati, na kakšni podlagi (zaradi nezakonitega dela sodišča) tožnik uveljavlja odškodnino od RS. Za popolnost tožbe zadošča, da tožnik abstraktno pravno normo razčleni v toliko dejstev, kolikor jih je potrebnih za identifikacijo zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklepa sodišča prve stopnje razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 10. 2011 razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83112/2010 z dne 24. 6. 2010 v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbo zavrglo.

2. S sklepom 21. 11. 2011 je tožniku naložilo, da toženki v roku 15 dni plača stroške postopka v višini 461,60 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper oba sklepa se je pritožil tožnik. V pritožbi zoper sklep z dne 7. 10. 2011 se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Njegova vloga je nepravilno zavržena, saj se v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP vloga lahko zavrže le, če ni vložena v zadostnem številu s prilogami, za kar pa v tem primeru ne gre. Če pa je sodišče mislilo na določbo četrtega odstavka 108. člena ZPP, pa je odločitev napačna zato, ker je tožbo ustrezno dopolnil. Odškodninskega zahtevka ni uveljavljal na podlagi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (1) (ZVPSBNO), kot je to zavajala dolžnica (toženka). Ni mu treba navajati pravne podlage, zadošča že, da navede dejstva, iz katerih misli, da mu je bila protipravno povzročena nepopravljiva škoda namenoma oziroma iz res hude malomarnosti. Odškodninsko odgovornost Republike Slovenije utemeljuje s sklicevanjem na neuporabo oziroma nepravilno uporabo določb Obligacijskega zakonika, OZ, Ustave RS in Evropske konvencije pri njegovem „odpravninskem zahtevku“. Onemogočeno mu je bilo tudi neposredno uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, ker po izobrazbi ni pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Izkazal je vse elemente odškodninske odgovornosti RS, onemogočen je pri uveljavljanju pravic iz socialne varnosti. Kako mu bo sodišče zagotovilo varstvo njegovih človekovih pravic po Ustavi RS in Evropski konvenciji, ni njegova stvar. Dopolnilna popravna vloga je bila povsem razumljiva, predlagal je na naroku izvedbo ponujenih dokazov, navedel zatrjevana dejstva in podal zahtevek glede glavne stvari. Sodišče bi moralo njegovemu tožbenemu zahtevku ugoditi oziroma sprejeti le to, da na naroku odloči. 4. Tožnik se je zoper sklep z dne 21. 11. 2011 pritožil brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče sklep odpravi, podredno pa, da ga razveljavi, vse s stroškovno posledico. Pritožil se je zoper sklep z dne 7. 10. 2011, ki še ni pravnomočen in ni podlage, da bi se predmetna zadeva zaključila zunaj naroka. Posledično tudi ni njegove obveznosti za povrnitev stroškov. Podlage za povrnitev stroškov pa tudi ni ob upoštevanju 155. člena ZPP, saj ni pripomogel k temu, da bi se zadeva obravnavala izven določbe 436. člena ZPP.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V predmetni zadevi se je postopek začel s predlogom upnika (tožnika) za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sklep o izvršbi VL 83112/2010 je bil po ugovoru dolžnika razveljavljen v delu, v katerem je dovoljena izvršba in je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku (sklep VL 83112/2010 z dne 25. 8. 2010). Pravdno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena v reševanje, je s sklepom 1. 7. 2011 tožnika pozvalo na popravo oziroma dopolnitev tožbe, ker predlog za izvršbo ni vseboval sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga (180. člen ZPP). Tožnik je v postavljenem roku 7. 9. 2011 vložil „dopolnilno popravno vlogo“.

7. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožnik tožbe ni popravil in dopolnil, da bi bila primerna za obravnavo in jo je na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo ter sklep o izvršbi razveljavilo še v kondemnatornem in stroškovnem delu izreka. Ocenilo je, da tožnik življenjskega primera ni konkretiziral do te mere, da bi bila možna individualizacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.

8. Navedba dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je po prvem odstavku 180. člena ZPP obvezna sestavina tožbe. Da bi bila tožba popolna, ni treba opisati vseh dejstev, celotnega historičnega dogodka ali življenjskega dogodka, ampak le dejstva, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo, da se natančno loči od vseh drugih. Za popolnost tožbe zadošča, da tožnik abstraktno pravno normo razčleni v toliko dejstev, kolikor jih je potrebnih za identifikacijo zahtevka (2).

9. Sodišče prve stopnje je presojalo popolnost dopolnjene tožbe v skladu z navedenimi teoretičnimi izhodišči. Po oceni pritožbenega sodišča pa je nepravilno ocenilo, „da ni možna individualizacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov“ in je posledično nepravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 108. člena ZPP. S tem je podana uveljavljena bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve in je na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP, glede na njeno naravo, ne more odpraviti pritožbeno sodišče samo.

10. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je tožba, kljub dopolnitvi 7. 9. 2011, nepopolna, čemur pritožnik nasprotuje. Pritožbeno sodišče, v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje ocenjuje, da je iz vloge mogoče razbrati, na kakšni podlagi tožnik uveljavlja odškodnino od RS, kar za popolnost tožbe zadošča. 11. V dopolnitvi tožbe je tožnik izrecno navedel, da odškodninskega zahtevka ni uveljavljal na podlagi ZVPSBNO, pri čemer vztraja tudi v pritožbi. Glede na izčrpno razlogovanje tožnika v nadaljevanju vloge o nepravilni odločitvi sodišča prve stopnje (gre za sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 205/2005 z dne 11. 5. 2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 793/2006 z dne 13. 2. 2007; priloga A7, A8), je očitno, da uveljavlja odškodninsko odgovornost RS zaradi odločitve sodišča, ki je po njegovem prepričanju nepravilna in nezakonita. V vlogi namreč pojasnjuje, da je 14. 3. 2002 sklenil kot zastopnik z naročnikom S. A., d.o.o., pogodbo o trgovskem zastopanju za nedoločen čas. Naročnik je od pogodbe neupravičeno odstopil, zato bi mu moralo sodišče priznati odpravnino, do katere je upravičen na podlagi 833. člena OZ, kot je zahteval (postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I Pg 205/2005). Zapis v vlogi (drugi odstavek na tretji strani): „pri uveljavljanju odpravninskega zahtevka na podlagi OZ člen 833/IV., V. pa I. in II. st. sodišče tudi ni protipravno in protiustavno upoštevalo OZ. člen 833/V..., niti Evropske konvencije o človekovih pravicah...“, kaže na očitek nezakonitosti dela sodišč, za katerega odgovarja država. Sicer pa v vlogi večkrat izpostavlja odgovornost RS, ki je ravnala protipravno, ker ni upoštevala veljavne določbe OZ in je bil neupravičeno zavrnjen njegov zahtevek do odpravnine (zapis v zadnjem odstavku na drugi strani vloge) (3). V vlogi je pojasnil način izračuna odškodnine, ki ga uveljavlja od RS (šesti odstavek na drugi strani vloge) in postavil tožbeni zahtevek, s katerim zahteva plačilo 60.300,00 EUR s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2000 dalje do plačila ter povrnitev stroškov.

12. Ker je tožba popolna, je dopustna in jo mora sodišče prve stopnje obravnavati. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (3. točka 365. člena ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje postopati s tožbo v skladu s postopkovnimi pravili ZPP in o tožbenem zahtevku odločiti.

O pritožbi zoper sklep 21. 11. 2011

13. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP tožniku naložilo stroške tožene stranke, ker je tožbo zavrglo (sklep 7. 10. 2011). Ker je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika zoper sklep z dne 7. 10. 2011 ugodilo in ga je razveljavilo, mora posledično razveljaviti tudi izpodbijani sklep z dne 21. 11. 2011. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

14. O pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

(1) Ur. l. RS, št. 49/2006 in nadaljnji

(2) Betteto Nina, Razlikovanje med nesklepčno in nepopolno tožbo, Podjetje in delo, 2009, št. 7, stran 1638

(3) S preprečitvijo RS protipravno povečanja premoženja na podlagi OZ čl. 833/IV., V. sem izkazal izpad dobička in kršenja mojih človekovih pravic: pravica do poštenega sojenja in enakosti pred zakonom tako tudi pravico do pravičnega zadoščenja ter nepopravljivo gmotno škodo kot pravico do odškodnine na podlagi Ustave RS člen 15/I, 26/I in po konvenciji čl. 13.