Jedro

Sodnica prvostopenjskega sodišča je odločila o tožnikovem obnovitvenem predlogu v situaciji, ko tega ne bi smela storiti, saj o tožnikovi pritožbi proti sklepu podpredsednika sodišča o zavrženju zahteve za njeno izločitev ni bilo odločeno. Tako sodničino ravnanje je bilo v nasprotju z določbo 75. člena ZPP (1977), saj odločitve o pravočasnosti predloga za obnovo ni mogoče opredeliti za dejanje, s katerim bi bilo nevarno odlašati. Prišlo je torej do relativne procesne kršitve iz prvega odstavka 354. člena ZPP (1977) v zvezi s 75. členom ZPP (1977), ki bi mogla vplivati na zakonitost sodne odločbe. O v pritožbi vsebinsko uveljavljani procesni kršitvi pa je pritožbeno sodišče nepravilno odločilo, ker je uporabilo novi, namesto prejšnji ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

S sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 12.1.1997 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča z dne 13.1.1999 je bil zavrnjen tožnikov odškodninski zahtevek, da mu mora toženka plačati 3,400.000 SIT odškodnine v zvezi z zatrjevano poškodbo nožnega palca. Tožnik ni uspel niti v prvem obnovitvenem postopku, ker je prvostopenjsko sodišče v drugem odločanju s sklepom z dne 28.6.1999 njegov predlog za obnovo postopka zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je s sklepom z dne 18.10.2000 zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča. Revizijsko sodišče je s sklepom z dne 17.10.2001 zavrnilo tožnikovo revizijo proti sklepu drugostopenjskega sodišča v obnovitvenem postopku.

Nato je tožnik z novo vlogo, ki je prispela na sodišče 3.2.2004, spet vložil predlog za obnovo pravdnega postopka in v njem istočasno predlagal izločitev sodnice. Prav o tej zahtevi za izločitev, kot izhaja iz uvoda sklepa z dne 18.2.2004 pod Su 29/2004 (redna številka 61 spisa) je podpredsednik sodišča odločil tako, da jo je kot prepozno zavrgel in na koncu sklepa dodal običajen pravni pouk.

Sodišče je nato s sklepom z dne 28.6.2004 (redna številka 63) tožnikov predlog za obnovo postopka zaradi izteka petletnega roka zavrglo.

V pritožbi proti sklepu o zavrženju novega predloga za obnovo je tožnik zatrjeval tudi kršitev njegovih z ustavo varovanih pravic, ker je o zadevi odločila sodnica, katere izločitev je zahteval. O tem pa še ni bilo pravnomočno odločeno, saj se je proti sklepu o zavrženju zahteve za izločitev pritožil. Odločitev sodnice je bila zato preuranjena, sicer pa je tako sklep z dne 18.2.2004 o zavrženju zahteve za izločitev kot tudi sklep o zavrženju predloga za obnovo prejel istočasno. Grajal je tudi način ugotavljanja pravnomočnosti odločbe v glavnem postopku.

Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo proti sklepu o zavrženju predloga za obnovo postopka zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. V razlogih je glede procesne kršitve opozorilo na prvi odstavek 74. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - UPB2), po katerem lahko sodnik kljub vloženi zahtevi za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP opravlja nadaljnja dejanja, torej tudi v primeru, če odločba o zahtevi še ni pravnomočna. Odgovorilo je tudi na pritožbeno grajo o ugotavljanju pravnomočnosti odločbe v glavnem postopku.

Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjskemu sklepu uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo izpodbijanega sklepa, da se dovoli obnova postopka, oprosti pa naj se ga tudi plačila sodnih taks. V reviziji ponavlja potek postopka v zvezi s sedanjim predlogom za obnovo in istočasno vloženo zahtevo za izločitev sodnice. Dodatno še pojasnjuje, da vse do danes ni prejel odločbe o svoji pritožbi proti sklepu o zavrženju zahteve za izločitev, čeprav je pritožbo vložil v skladu z dobljenim pravnim poukom. Izpodbijana sklepa sta že iz tega razloga nezakonita, zaradi česar ju je treba razveljaviti in počakati, da o njegovem predlogu za obnovo odloči nepristranski oziroma zakoniti sodnik. V nadaljevanju tožnik še utemeljuje pravočasnost obnovitvenega predloga in pojasnjuje, zakaj je treba ugotavljati pravnomočnost odločbe o glavni stvari po datumu prejema pritožbene odločbe in ne po datumu seje pritožbenega senata.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena prejšnjega Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77).

Revizija je utemeljena.

V tej obnovitveni zadevi je treba uporabiti določbe ZPP/77, ker je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan pred uveljavitvijo novega zakona (glej prvi odstavek 498. člena novega ZPP), kot je revizijsko sodišče poudarilo že pri obravnavanju tožnikove revizije v prvem obnovitvenem postopku v isti zadevi (redna številka 55 spisa). Prav sedanja ureditev ravnanja sodnika po vloženi strankini zahtevi za njegovo izločitev zaradi odklonilnega razloga, torej obstoja drugih (to je tistih, ki niso taksativno naštete kot izključitveni razlog) okoliščin, ki pri stranki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, je drugačna v primerjavi z ureditvijo iste situacije v ZPP/77. Res lahko po novem zakonu sodišče kljub taki strankini zahtevi opravlja nadaljnja dejanja, kot je poudarilo pritožbeno sodišče, vendar pa je pri tem prezrlo, da za to zadevo veljajo določbe ZPP/77, ki pa je v 75. členu pri odklonitvenem razlogu iz 6. točke 71. člena določal, da sme sodnik do odločitve o zahtevi opravljati samo tista dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je tožnikovo pritožbeno sklicevanje na preuranjenost odločanja o obnovitvenem predlogu povzeto tudi v reviziji. V pritožbi je vsebinsko pomenilo uveljavljanje relativne procesne kršitve pred sodiščem prve stopnje, v reviziji pa pomeni tudi očitek pritožbenemu sodišču, da je nepravilno odločilo o pritožbeno uveljavljani procesni kršitvi. Tožnik je v skladu s 387. členom ZPP/77 reviziji priložil pritožbo proti sklepu o zavrženju zahteve za izločitev in s tem ovrgel v sedaj izpodbijani pritožbeni odločbi nakazan dvom, ali je tako pritožbo res vložil. Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 361. člena ZPP/77 v zvezi s 399. členom ZPP/77 zahtevalo tudi poročilo prvostopenjskega sodišča o zatrjevani procesni kršitvi. Iz naknadno zbranih podatkov izhaja, da je tožnik dejansko vložil pritožbo proti sklepu podpredsednika sodišča o zavrženju zahteve za izločitev z dne 28.2.2004 pod Su 29/2004, vendar ob prejemu te pritožbe ni bilo mogoče preveriti njene pravočasnosti, ker se je pravdni spis nahajal na pritožbenem sodišču. Po podatkih urada predsednika je bila pritožba pravočasna (kar vsaj posredno potrjuje tudi tožnikova trditev v pritožbi proti sklepu o zavrženju obnovitvenega predloga, da je prejel istočasno ta sklep in sklep o zavrženju zahteve za izločitev, sklada pa se tudi z odredbo na redni številki 64 spisa in podatki priložene povratnice).

Pravkar pojasnjeno pomeni, da je sodnica prvostopenjskega sodišča odločila o tožnikovem obnovitvenem predlogu v situaciji, ko tega ne bi smela storiti, saj o tožnikovi pritožbi proti sklepu podpredsednika sodišča o zavrženju zahteve za njeno izločitev (zaradi domnevne prepoznosti same zahteve) ni bilo odločeno. Tako sodničino ravnanje je bilo v nasprotju z določbo 75. člena ZPP/77, saj odločitve o pravočasnosti predloga za obnovo ni mogoče opredeliti za dejanje, s katerim bi bilo nevarno odlašati. Prišlo je torej do relativne procesne kršitve iz prvega odstavka 354. člena ZPP/77 v zvezi s 75. členom ZPP/77, ki bi mogla vplivati na zakonitost sodne odločbe. O v pritožbi vsebinsko uveljavljani procesni kršitvi pa je pritožbeno sodišče nepravilno odločilo, ker je uporabilo novi, namesto prejšnji ZPP.

O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je pristojno odločiti prvostopenjsko sodišče, ki je to tudi že storilo s sklepom z dne 14.4.2005. Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 394. člena ZPP/77 v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP/77 odločilo kot v izreku tega sklepa.