Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da predlog predlagateljev za izdajo začasne odredbe ni utemeljen zato, ker predlagano pooblastilo za naročilo izdelave projektne dokumentacije ne predstavlja izvedbe posla, s katerim bi se preprečilo dodatno propadanje obravnavane ploščadi, torej nastanek znatne premoženjske škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim so predlagatelji predlagali, da se jih pooblasti, da za račun in v imenu skupnih lastnikov nepremičnine parc. št. 2323, k.o. X., naročijo izdelavo projektne naloge za izdelavo projektne dokumentacije (vključno s projektom za razpis) in revizijski pregled izdelane projektne dokumentacije, vse za izvedbo vzdrževanja dvoriščne ploščadi na navedeni nepremičnini, tj. vseh del, namenjenih ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšav, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjavo posameznih dotrajanih konstrukcij in drugih elementov ter inštalacijskih prebojev, skupaj z vsemi spremljajočimi deli, kot so pridobitev oziroma oddaja vseh predpisanih soglasij, dovoljenj oziroma prijav, projektiranje in revizija projekta, strokovni nadzor ter koordinacija del. Stroške z naročilom založijo predlagatelji, med skupne lastnike nepremičnine parc. št. 2323, k.o. X., pa se bodo razdelili v skladu s sklepom o glavni stvari v tej zadevi. Začasna odredba pa naj velja do pravnomočnega sklepa o glavni stvari v tej zadevi.

2. Zoper ta sklep so se pritožili predlagatelji, ki uveljavljajo vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP2). Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njihovemu predlogu ugodi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajajo, da bi po dikciji 114. člena ZNP teoretično lahko zahtevali, da sodišče z začasno odredbo nadomesti njihovo soglasje za izvedbo celotne sanacije, o kateri naj bi odločilo sodišče šele z meritornim sklepom. Kljub temu so predlagatelji svoj predlog za izdajo začasne odredbe vsebinsko omejili in s tem podali predlog, ki je v prid in ne v škodo nasprotnih udeležencev. Predlagali so, da naj se v tej začetni fazi postopka z začasno odredbo omogoči izvedba vsaj pripravljalnih opravil za naknadno sanacijo, tj. zagotovitev administrativnih predpostavk za njeno naknadno izvedbo (priprava strokovnih podlag). Čeprav brez dvoma drži, da s pridobitvijo strokovnih podlag za izvedbo sanacije (priprava projekta in revizije) res ne bi sama po sebi neposredno odpravila grozeče nevarnosti, je prvostopenjsko sodišče prezrlo, da bi izvedba teh pripravljalnih opravil pred pravnomočnim zaključkom tega postopka odločilno skrajšala potrebni čas za dokončanje celotnega procesa sanacije. Omogočila bi pristop h gradbenim delom takoj po pravnomočnem zaključku tega postopka. Do s strani predlagateljev povzetega pojasnjenega in izkazanega pričakovanega prispevka takojšnje izvedbe pripravljalnih del k zmanjšanju verjetnosti nastanka škode v prihodnosti se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni opredelilo, zaradi česar je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Predmet začasne odredbe po 114. členu ZNP niso le ukrepi, ki bi z gotovostjo odpravili nevarnost škode, temveč so, po sklepanju iz večjega na manjše, vsekakor možni tudi tisti ukrepi, ki vsaj zmanjšujejo verjetnost njenega bodočega nastanka. Neutemeljeni so tudi preostali prvostopenjski razlogi, češ da predlagatelji niso izkazali, da je za izvedbo pripravljalnih opravil v smislu strokovne podlage potrebno soglasje lastnikov predmetne nepremičnine v smislu 23. člena SZ-1. Brez vsakega dvoma tudi naročilo projektantu in priprava strokovnega projekta za vzdrževanje predstavlja posel upravljanja, po 4. odst. 23. člena SZ-1, 112. in 114. členu ZNP pa lahko sodišče v nepravdnem postopku (meritorno ali začasno) odloči o vseh poslih upravljanja. Predlagatelji so v predlogu pojasnili in izkazali, da so nasprotnim udeležencem predlagali celovito sporazumno ureditev razmerij v zvezi s sanacijo ploščadi, med drugim tudi izrecno, da se za njeno izvedbo pripravi strokovna podlaga v smislu projekta in revizije (IV. točka predloga). Ravno tako so pojasnili, da etažni lastniki poslovnega dela stavbe z naslovom ... niso pristali na njihov predlog za sporazumno ureditev razmerij s tem v zvezi. Sodišče prve stopnje se do dejanskega stanja, povzetega pod IV. točko predloga, sploh ni opredelilo, zaradi česar je tudi zato podana absolutna postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, hkrati pa je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Predlagatelji se ne strinjajo tudi s stališčem sodišča prve stopnje o domnevni formalni neustreznosti vsebine predlagane začasne odredbe. Kakšno vsebino naj ima začasna odredba po 114. členu ZNP, zakon ne določa, v sodni praksi pa se predlagatelje z začasnimi odredbami pogosto „pooblasti“ za vnaprejšnjo izvedbo nujnih poslov, za katere teče postopek za nadomestitev soglasja (odločba VSRS II Ips 218/2012, kjer je Vrhovno sodišče povzelo začasne odredbe, s katerimi je bil predlagatelj „pooblaščen“ za izvedbo nujnih del). Vsebine začasnih odredb niso tipizirane v smislu zaprtega kroga možnih vsebin, bistveno je, da se z njo doseže cilj zavarovanja oziroma začasne ureditve. Četudi pa bi morebiti držalo stališče sodišča prve stopnje, pa bi le-to moralo predlagatelje po 285. členu ZPP pozvati na ustrezno popravo njihovega predloga za zavarovanje, saj je cilj njihovega predloga jasen (tako tudi odločba VSRS II Ips 172/2016).

3. Na pritožbo predlagateljev je odgovorila družba K. d.o.o., katere udeležbo v tem nepravdnem postopku je sodišče prve stopnje dovolilo s sklepom z dne 3.4.2019, in smiselno predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZNP v 1. odstavku 114. člena določa, da lahko sodišče do izdaje odločbe na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike. V tej določbi je urejena tako imenovana regulacijska začasna odredba, katere namen ni zavarovalni. Tako vsebina predloga kot začasnih odredb je nadomestitev manjkajočega soglasja - izjave volje solastnika (skupnega lastnika), ki je potrebna za izvedbo posla rednega upravljanja.3

6. V predmetnem postopku se bo kot o glavni stvari odločalo o tem, ali je utemeljen predlog predlagateljev, da se nadomesti soglasje skupnih lastnikov nepremičnine parc. št. 2323, k.o. X., o poslih upravljanja v zvezi z vzdrževanjem dvoriščne ploščadi, ki naj bi bila dotrajana in je zato izvedba vzdrževanja te ploščadi nujna. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da ne dvomi v navedbe predlagateljev glede dotrajanosti dvoriščne ploščadi, kar pa še ne upravičuje izdaje začasne odredbe. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da predlog predlagateljev za izdajo začasne odredbe ni utemeljen zato, ker predlagano pooblastilo za naročilo izdelave projektne dokumentacije ne predstavlja izvedbe posla, s katerim bi se preprečilo dodatno propadanje obravnavane ploščadi, torej nastanek znatne premoženjske škode. Izdaja začasne odredbe, kot je predlagana, ne bi preprečila nastanka znatne premoženjske škode. Sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem opredelilo do vseh navedb predlagateljev, zato zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP ni podana. V pritožbi predlagatelji nedopustno širijo svoje navedbe v predlogu za izdajo začasne odredbe, kjer so navedli le, da bo izdaja začasne odredbe prispevala k temu, da bo ob končni odločitvi sodišča mogoče takoj pristopiti k njeni dejanski izvedbi, za kar pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da ne predstavlja posla, ki bi preprečil nastanek znatne premoženjske škode. Namen začasne odredbe po 114. členu ZNP ni skrajševanje potrebnega časa za dokončanje celotnega procesa obnove po pravnomočnem zaključku postopka, temveč nadomestitev soglasja lastnikov za izvedbo nujnih poslov v zvezi z rednim upravljanjem, ki bi preprečili nastanek znatne premoženjske škode. Poleg tega je sploh vprašljivo, ali bi bil takšen cilj, kot ga navajajo predlagatelji (skrajšanje postopka sanacije po pravnomočnem zaključku postopka o glavni stvari), z izdajo predlagane začasne odredbe sploh dosežen. V predmetnem nepravdnem postopku bo glede na navedbe vseh udeležencev postopka in izvedene dokaze (predvsem izvedensko mnenje, ki bo dalo odgovor na vprašanje, kateri so tisti posli v zvezi z rednim upravljanjem, ki so glede na pravila stroke nujno potrebni za obnovo oziroma vzdrževanje sporne dvoriščne ploščadi) šele treba ugotoviti, za katere posle v zvezi z rednim upravljanjem je potrebna nadomestitev soglasja skupnih lastnikov. Če te ugotovitve na koncu postopka ne bodo takšne, kot bi bilo predvideno s projektno dokumentacijo, katere izdelavo bi naročili predlagatelji na podlagi začasne odredbe, če bi bila ta izdana, bi morali vsi skupni lastniki po predlogu predlagateljev za izdajo začasne odredbe (točka 2 predloga) nositi tudi stroške, povezane z izdelavo projektne dokumentacije, ki pa bi se glede na končno meritorno odločitev sodišča lahko izkazali za nepotrebne. Takšnega bremena skupnim lastnikom ni mogoče naložiti.

7. Glede na navedeno je že iz tega razloga zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe pravilna, zato se pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo do drugih razlogov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, in so izpodbijani s pritožbo. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo predlagateljev zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami 3 Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 218/2012