Jedro

Sicer pa je z dejanji, ki se obdolžencu očitajo, ogrožena varnost oškodovancev, ki je nad oškodovanci izvrševal kazniva dejanja vse dokler zoper njega ni bil odrejen pripor.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega N.Š. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje pripor, odrejen zoper obdolženega N.Š. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) z 2. točko prvega odstavka 432. člena ZKP v zvezi s členom 20 Ustave Republike Slovenije, na podlagi tretjega odstavka 432. člena ZKP v zvezi s členom 207 ZKP podaljšalo.

2. Zoper tak sklep se je pritožila zagovornica obdolženega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in obdolžencu odpravi pripor oziroma mu izreče milejši ukrep hišni pripor.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča v napadenem sklepu navedlo ustrezne razloge tako o utemeljenem sumu, da je obdolženi storil očitana mu kazniva dejanja, kakor tudi o pripornem razlogu ponovitvene nevarnosti. Okoliščine, ki so narekovale odreditev pripora zoper obdolženca dne 24. 8. 2020, kakor tudi ob podaljšanju pripora dne 27. 8. 2020, se namreč niso v ničemer spremenile obdolžencu v korist in je priporni razlog ponovitvene nevarnosti še vedno podan.

5. Utemeljen sum, da je obdolženi storil očitana kazniva dejanja, potrjuje zoper obdolženca vložen obtožni predlog ter v predkazenskem postopku zbrani dokazi, in sicer navedbe oškodovanca E.S., I.S. in J.S., ki so jih ti podali policistom in v kateri so podrobno opisali ravnanje obdolženca kritičnega dne, takšne navedbe oškodovancev pa potrjujejo obvestila J.L., U.S. in D.P. ter ugotovitve policistov ob ogledu, ki so zapisane v zapisniku o ogledu z dne 22. 8. 2020 in kot to v nadaljevanju obrazlaga sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, s temi razlogi pa v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje.

6. Prav tako je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu napisalo ustrezne razloge o ponovitveni nevarnosti obdolženca, ki jo utemeljuje s tem, da je zoper obdolženega bila odrejena prepoved približevanja zunajzakonski partnerki J.S., ki jo je obdolženi kršil z nadlegovanjem po komunikacijskih sredstvih, razen tega je bil že večkrat pravnomočno kaznovan tudi za kazniva dejanja z elementi nasilja, od začetka leta 2020 pa kontinuirano izvaja nasilje nad J.S., I.S. in R.G. Glede na navedeno in ker se v ničemer niso spremenile konkretne okoliščine, iz katerih izhaja realna nevarnost, da bo obdolženi kaznivo dejanje ponovil, ki v povezavi z osebnimi lastnostmi in dosedanjim življenjem obdolženca, kažejo na to, da je nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj pri obdolžencu resna in realna, kot to navaja sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.

7. Zagovornica, ki v pritožbi pogreša razloge o ponovitveni nevarnosti obdolženca in navaja, da oškodovanci niso izrazili strahu, da bi se zbali za svoje življenje, s čemer skuša prepričati, da ponovitvena nevarnost pri obdolžencu ni podana, ne more biti uspešna. Sodišče prve stopnje je namreč v napadenem sklepu pravilno zaključilo, da je podaljšanje pripora obdolžencu nujno in potrebno in da ga na dovolj učinkovit način ni mogoče nadomestiti z nobenim ukrepom milejše narave, saj vse navedene okoliščine na strani obdolženca kažejo na nevarnost, da bo obdolženi na prostosti ponovil istovrstno kaznivo dejanje ali storil še kakšno hujše dejanje. Sicer pa je z dejanji, ki se obdolžencu očitajo, ogrožena varnost oškodovancev, ki je nad oškodovanci izvrševal kazniva dejanja vse dokler zoper njega ni bil odrejen pripor. Zato zagovornica, ki v napadenem sklepu pogreša ustrezne razloge o ponovitveni nevarnosti obdolženca, neizogibnosti pripora ter se zavzema za izrek milejšega ukrepa, in sicer hišnega pripora, ne more biti uspešna.

8. Ostale pritožbene navedbe zagovornice, ki zadevajo dejansko stanje obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, ne morejo biti predmet obravnave te pritožbe in jih bo lahko zagovornica uveljavljala v nadaljnjih fazah kazenskega postopka.

9. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu navedlo ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, dejansko stanje pa je prav tako ugotovilo pravilno, zato so pomisleki pritožnice v tej smeri neuspešni. Podaljšanje pripora obdolžencu je namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča neizogibno potrebno zaradi varovanja ljudi in njihovega življenja, ki je s tovrstnimi kaznivimi dejanji ogroženo, podaljšanje pripora obdolžencu pa je tudi sorazmeren ukrep glede na ustavnopravno zagotovljeno pravico do osebne svobode in ga ni mogoče nadomestiti z nobenim milejšim ukrepom, tudi s hišnim priporom ne. Za izrek milejšega ukrepa je namreč potrebno zaupanje, ki pa ga obdolženi s svojimi dosedanjimi ravnanji ni izkazal in ga ne opravičuje, kot to pravilno navaja tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.

10. Iz navedenih razlogov, in ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit in v skladu s členom 20/I Ustave Republike Slovenije, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornice obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Sklep pritožbenega sodišča temelji na členu 402/III ZKP.

12. Če bo za obdolženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tar. št. 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno zaključenem kazenskem postopku.