Jedro

Pri sočasnih izpolnitvah dvostranskih (vzajemnih) pogodb, vsaj tedaj če sta obveznosti ekvivalentni, ne pride do zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika. Kolikor stečajni dolžnik da, toliko (istočasno) prejme. Enako velja v primeru, če sam izpolni vnaprej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim se naj bi ugotovilo, da sklenitev asignacijskih pogodb, na podlagi katerih je tožena stranka prejela skupaj 5.042.448,00 SIT, nima pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke (1. točka tožbenega izreka), toženi stranki pa naložilo, da plača v stečajno maso tožeče stranke prejeti znesek z zamudnimi obrestmi (2. točka tožbenega izreka). Sklenilo je še, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 363.222,00 SIT z zamudnimi obrestmi, medtem ko sama nosi svoje pravdne stroške.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po določbi 1. odst. 353. člena ZPP.

Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe, tako da bi pritožbeno sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo, podrejeno pa njeno razveljavitev.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica ima sicer prav, ko uveljavlja, da se je z izplačili preko asignacij dejansko obšlo izplačevanje preko žiro računa, vendar pa samo to dejstvo ne zadošča za ugoditev tožbenemu zahtevku. Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je pravno dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, določajo 125. do 129. člen ZPPSL. Po prvem delu določbe 1. odst. 125. člena je mogoče izpodbijati pravno dejanje, ki ga je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, če ima to dejanje za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov (oškodovanje stečajnih upnikov), oziroma s katerimi je prišel posamezni upnik v ugodnejši položaj (naklanjanje ugodnosti upnikom). Ta del zakonske določbe opredeljuje objektivni dejanski stan, ki mora biti izpolnjen poleg v nadaljevanju določenega subjektivnega dejanskega stanja.

Do oškodovanja upnikov ali naklanjanja ugodnosti posameznim upnikom lahko pride le v primeru zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika.

Pri sočasnih izpolnitvah dvostranskih (vzajemnih) pogodb, vsaj tedaj če sta obveznosti ekvivalentni, ne pride do zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika. Kolikor stečajni dolžnik da, toliko (istočasno) prejme. Enako velja v primeru, če sam izpolni vnaprej. Tako se je izrekla tudi že ustaljena sodna praksa (glej pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 16.12.1997). Ker po povedanem objektivni dejanski stan izpodbojnosti ni izpolnjen, se po izpolnitvi subjektivnega dejanskega stanja niti ni treba spraševati.

Pritožnica sicer zatrjuje, da "sta stranki z asignacijami preko družbe A. zapirali terjatve za obdobje za nazaj, kar ni moč šteti za sočasnost izpolnitve." Za to svojo trditev ni ponudila nobenih dokazov, spisovna dokumentacija pa govori o nasprotnem (na računu št. 0160150 z dne 7.6.1996 je navedeno, da je datum dobave isti kot datum računa, plačila pa so bila izvršena v času od 28.5.1996 do 5.6.1996).

Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. člena ZPP).