Up-178/98

7. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A. A. iz Ž. na seji senata dne 7. marca 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 15/98 z dne 21. 4. 1998 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, št. Pdp 838/96 z dne 16. 10. 1997 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Kopru, oddelka v Postojni, št. Pd 6/96 z dne 25. 4. 1995, se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Z izpodbijanimi sodbami je bilo odločeno o prenehanju delovnega razmerja pritožnika na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (v nadaljevanju: MORS). Iz sodb in predložene dokumentacije izhaja naslednje relevantno dejansko stanje:

-pritožnik je bil z dopisom z dne 30. 12. 1994 obveščen, da je sprejet v delovno razmerje v MORS,

-po dogovoru je delo nastopil 1. 3. 1995,

-avgusta 1995 mu je MORS predložilo v podpis pogodbo o zaposlitvi, ki pa je pritožnik ni hotel podpisati, pač pa je na sodišču zahteval presojo zakonitosti predloga pogodbe na podlagi 135. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in naslednji - v nadaljevanju: ZDR),

-junija 1995 je MORS izdalo odločbo o ugotovitvi, da pritožniku delovno razmerje zaradi nepodpisa pogodbe sploh ni nastalo, - z odločbo MORS z dne 6. 11. 1995 je bila odločba iz junija odpravljena, ugotovljeno je bilo, da naj bi pritožniku nastalo "faktično delovno razmerje", ki pa mu preneha zato, ker naj bi ga zavestno sklenil v nasprotju z zakonom; pritožnikov ugovor zoper tako odločitev pa je bil zavrnjen z dokončno odločbo MORS z dne 28. 12. 1995.

1.Pritožnik v svojih vlogah obširno obrazlaga, zakaj ni hotel podpisati pogodbe o zaposlitvi in zakaj naj bi bile izpodbijane sodbe nepravilne. Ob tem ponuja svojo razlago, kako da bi moral potekati sodni postopek v sporni zadevi, pa tudi sodni postopek o presoji zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi, ki je tekel pred istim prvostopnim sodiščem pod št. Pd 47/95. Sklicuje se na odločitev Ustavnega sodišča v postopku presoje ustavnosti nekaterih določb Zakona o obrambi (odločba št. U-I-101/95 z dne 8. 1. 1998, Uradni list RS, št. 13/98 in OdlUS VII, 2). Sodišču očita različno obravnavanje njegovega primera s podobnim primerom drugega delavca MORS ter različno obravnavanje v primerjavi z zaposlenimi na Ministrstvo za šolstvo. Zatrjuje kršitev 14. in 49. člena Ustave.

2.Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev o prenehanju delovnega razmerja pritožnika, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja.

Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnik ni izkazal.

3.Kolikor gre za očitek nepravilne uporabe materialnega prava, ki na raven človekovih pravic in svoboščin ne posega, bi Ustavno sodišče kvečjemu lahko presojalo, ali je izpodbijana sodba očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve. V tem primeru bi namreč lahko šlo za kršitev enakosti pred zakonom po 22. členu Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje oz. arbitrarnosti. Vendar izpodbijani sodbi v obravnavanem primeru takšnih pomanjkljivosti gotovo ni mogoče očitati.

Sodišča so svoje odločitve oprla na ustrezne določbe zakonov ter svojo odločitev tudi izčrpno obrazložila z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov tudi dopuščajo.

4.Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-101/95 ocenilo zakonsko ureditev delovnih razmerij poklicnih pripadnikov vojske. Med drugim je navedlo tudi, kateri predpisi se uporabljajo in kako, ter se opredelilo do uporabe 135. člena ZDR. K temu - glede na navedbe pritožnika - le še dodaja, da je Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/91 in 34/93 - v nadaljevanju: KPND) za zaposlene v državnih organih veljala le, kolikor posameznih vprašanj zakon ni drugače uredil. In ker so delovna razmerja poklicnih pripadnikov vojske urejena z Zakonom o obrambi - posebej pogoji in način sklenitve - je sklicevanje pritožnika na domnevno neskladnost s KPND neutemeljeno.

5.Ustavno relevanten bi lahko bil očitek pritožnika, da naj bi sodišče v njegovem primeru odločilo drugače kot v siceršnjih podobnih primerih. Če namreč sodišče samovoljno in arbitrarno odloči drugače, kot sicer redno odločajo sodišča v podobnih primerih, je lahko prekršena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic. Vendar je v obravnavani zadevi ta očitek neutemeljen. Kot izhaja že iz obrazložitve v prejšnji točki, pritožnik svojega položaja ne more primerjati s tistimi zaposlenimi, katerih pravice so urejali drugi zakoni ali kolektivna pogodba. Da pa bi sodišče v njegovem primeru odločilo drugače, kot je sicer odločalo v enakih primerih, pritožnik ne izkaže.

6.Zatrjevana kršitev ustavnih pravic iz 22. in 49. člena Ustave bi bila v obravnavanem primeru torej podana, če bi bila izpodbijana odločitev sprejeta v postopku, v katerem pritožnik ne bi mogel uveljavljati pravice do poštenega sojenja, kar bi posledično prizadelo tudi njegovo pravico do svobode dela. Ker pa za kršitev teh ustavnih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Milojka Modrijan