17. 4. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki jo zastopa Blaž Žibert, odvetnik v Ljubljani, na seji 17. aprila 2008

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1., 20., 27., in 28. člena Zakona o Računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper Sklep Računskega sodišča Republike Slovenije št. 1211-7/2006 z dne 2. 3. 2006 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedene določbe Zakona o Računskem sodišču (v nadaljevanju ZRacS-1), ker zoper akte Računskega sodišča ni zagotovljeno varstvo pred sodišči ali pred drugimi državnimi organi in ker naj revizijska pristojnost Računskega sodišča ne bi bila urejena dovolj jasno in določno. Meni, da je izpodbijana ureditev zato v neskladju z več določbami Ustave (členi 2, 3, 14, 22, 23, 25, 87 in 120).

2.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo zoper Sklep Računskega sodišča, naveden v izreku, s katerim je to zavrnilo ugovor pritožnice zoper sklep o izvedbi revizije. Meni, da je oseba zasebnega prava, zato naj Računsko sodišče pri njej ne bi bilo pristojno izvajati revizije. Izpodbijano odločitev, iz katere izhaja, da je pritožnica oseba javnega prava, naj bi Računsko sodišče utemeljilo z uporabo kriterijev, ki niso določeni v ZRacS-1, zato naj bi kršilo 14., 22., 23., 24. in 25. člen Ustave.

B. – I.

3.Po ZRacS-1 Računsko sodišče v postopku revizije izda sklep o izvedbi revizije, revizijsko poročilo in ukrepe v porevizijskem postopku. Ti akti so v bistvenem enaki kot akti v prej veljavnem zakonu, ki je urejal delovanje Računskega sodišča. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da akti Računskega sodišča nimajo narave oblastnih aktov, saj se z njimi ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Zato zakonodajalec v zakonski ureditvi postopka revizije ni bil dolžan zagotavljati varovanja človekovih pravic kot sta pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave ali pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000, Uradni list RS, št. 115/2000 in OdlUS IX, 276). Možno pa je izpodbijati odločitve in akte revidirane osebe, ki je s tem, ko je izvršila poročilo oziroma se je odzvala na razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti v poročilu Računskega sodišča, lahko kršila pravice posameznikov ali pravnih oseb. Prizadeta oseba lahko v takem primeru zoper odločitve revidirane osebe, ne pa zoper odločitve Računskega sodišča, vloži zakonita oziroma ustavna sredstva (glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-159/97 z dne 11. 9. 1997). Ker pobudnica ne uveljavlja bistveno drugačnih očitkov od tistih, ki jih je Ustavno sodišče že preizkusilo, so njeni očitki o neustavnosti 1., 27. in 28. člena ZRacS-1 očitno neutemeljeni.

4.Pobudnica meni, da revizijska pristojnost Računskega sodišča v 20. členu ZRacS-1 ni urejena dovolj določno in jasno, to pa naj bi omogočalo odločanje Računskega sodišča mimo zakona. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da morajo biti predpisi glede na načelo pravne države iz 2. člena Ustave jasni in določni, tako da je mogoče nedvomno ugotoviti vsebino in namen norme. Vendar pa ta zahteva ne pomeni, da morajo biti predpisi taki, da jih ne bi bilo treba razlagati. Uporaba predpisov vedno pomeni njihovo razlago. Z vidika pravne varnosti, ki je tudi eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave, postane predpis sporen takrat, kadar s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm ne moremo priti do jasne vsebine predpisa (odločba št. U-I-32/02 z dne 10. 7. 2003, Uradni list RS, št. 73/03 in OdlUS XII, 71). V skladu z drugim odstavkom 150. člena Ustave ureditev in pristojnosti Računskega sodišča določa zakon. ZRacS-1 ureja revizijsko pristojnost v 20. členu, v katerem določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev (prvi odstavek). V tem členu določa tudi, kateri so uporabniki javnih sredstev po tem zakonu (peti odstavek). Med njimi je v 1. točki tega odstavka navedena tudi pravna oseba javnega prava ali njena enota. Pobudnica očita, da vsebina pojma "oseba javnega prava" v zakonu ni dovolj jasno določena, vendar je Računsko sodišče ugotovilo vsebino tega pojma z uporabo ustaljene metode razlage pravnih norm (sistematična razlaga) in ga v tej vsebini tudi uporabilo. Ker je vsebino izpodbijane določbe z njeno razlago mogoče ugotoviti, so očitki o njeni neskladnosti z 2. členom Ustave očitno neutemeljeni. Prav tako pa so neutemeljeni očitki o njeni neskladnosti z drugim odstavkom 120. člena Ustave, saj ta ustavna določba ureja ustavno in zakonsko podlago za delo upravnih organov in organov izvršilne oblasti (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-73/94 z dne 25. 5. 1995, Uradni list RS, št. 37/95 in OdlUS IV, 51), kamor Računsko sodišče ne sodi.

5.Glede na povedano je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

B. – II.

6.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Računskega sodišča o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvedbi revizije. Ker aktov Računskega sodišča po ustaljeni ustavnosodni presoji ni mogoče šteti za posamične akte, s katerimi bi bilo odločeno o kakšni pravici ali temeljni svoboščini pritožnice, ustavna pritožba zoper izpodbijani sklep ni dopustna. Glede na to jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in prve alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik