Jedro

Toženec je prepozno vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ne iz opravičljivih razlogov zamudil rok za opravo procesnega dejanja v smislu 116. člena ZPP, ko sodišče dovoli, da stranka zamujeno procesno dejanje lahko opravi pozneje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovilo je namreč, da je toženec predlog vložila prepozno. Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 (1) namreč sklep o oprostitvi (odlogu ali obročnem plačilu) učinkuje od dneva vložitve predloga, ne pa tudi za obveznosti, zapadle pred vložitvijo predloga. Taksna obveznost toženca za vloženo pravno sredstvo (pritožbo) pa je v obravnavani zadevi zapadla ob vložitvi pritožbe (drugi odstavek 5. člena ZST-1), to je pred vložitvijo predloga.

Zoper sklep se pritožuje toženec in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi. Navaja, da je predlog vložil znotraj 15-dnevnega roka za plačilo takse (po opominu z dne 30.10.2008). Zaradi nekorektnega (nestrokovnega, neetičnega in nemoralnega) zastopanja je pooblastilo svojemu odvetniku dne 24.11.2008 preklical. Opisano ravnanje njegovega pooblaščenca je imelo za posledico, da toženec z obveznostjo plačila sodne takse ni bil seznanjen ob njenem nastanku 19.3.2007. Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep temelji na zaključku o prepozno vloženem predlogu (da bi mogel učinkovati v smislu predlagane taksne oprostitve), ki je materialnopravno povsem pravilen (iz v sklepu navedenih razlogov, ki jih v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče ne navaja ponovno) in ki ga pritožba v bistvu sploh ne izpodbija, pač pa le utemeljuje zamudo pri vložitvi predloga. Pritožbene trditve (ne glede na to, ali držijo ali ne) niso pravno pomembne. Toženec je namreč prepozno vložil sam predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ne pa da bi iz opravičljivih razlogov (upravičenega vzroka) zamudil kakšen rok za opravo procesnega dejanja v smislu 116. člena ZPP (vrnitev v prejšnje stanje), ko sodišče dovoli, da stranka zamujeno procesno dejanje lahko opravi pozneje (če spozna, da gre za zamudo iz upravičenega vzroka). Poleg tega imajo dejanja pooblaščenca v postopku enak učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama (92. člen ZPP), kar velja tudi za opustitve – česar toženčev pooblaščenec ni opravil (pravočasno predlagal taksne oprostitve), ni opravil niti toženec sam.

Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni razlogi kot že obrazloženo niso pravno upoštevni, s pritožbenimi trditvami o vložitvi predloga znotraj 15-dnevnega roka za plačilo takse (po opominu z dne 30.10.2008), pa ni mogoče izpodbiti zaključka o prepozno vloženem predlogu. Taksna obveznost toženca za vloženo pravno sredstvo (pritožbo) je namreč v obravnavani zadevi zapadla že ob vložitvi pritožbe (drugi odstavek 5. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče, ki kakšne po uradni dolžnosti upoštevne postopkovne kršitve ni ugotovilo, je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

(1) Zakon o sodnih taksah - ZST-1, Uradni list RS, št.37/08, v nadaljevanju ZST-1.