Jedro

Utemeljen je tožbeni ugovor, da ZIZ predvideva različne institute tekom izvršilnega postopka, torej po že uvedeni izvršbi, kot je omejitev izvršbe, predlog, da se izvršba vodi zoper drugo izvršilno sredstvo, razne pritožbe in ugovore, odlog izvršbe in drugo. Vse to pa so možnosti, da se dolžnika najmanj prizadene. Glede na to, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za celotni izvršilni postopek, ki se vodi zoper tudi vse njene nepremičnine, katerih vrednost presega vrednost podedovanega premoženja in glede na dolgotrajnost postopka, ki teče že od leta 2004 dalje, je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ga določa 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 1944/2014 z dne 6. 2. 2015, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je odločeno, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč prosilke A.A. (tožnice v tem sporu) zaradi zastopanja v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. In 710/2014, zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi navaja 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa verjetnost izgleda za uspeh, kot objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V navedeni izvršilni zadevi je sodišče s sklepom z dne 25. 11. 2014 odločilo, da se izvršba, dovoljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi In 24/00091 z dne 23. 10. 2006 nadaljuje zoper dedinjo dolžnika A.A. (prosilko). S tem sklepom je sodišče dovolilo izvršbo zoper dolžnika B.B. na podlagi izvršilnih naslovov - sodb sodišč. Ker je dolžnik tekom izvršilnega postopka umrl, je prosilka kot njegova edina dedinja stopila na njegovo mesto. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe prosilka ni vložila ugovora zato je postal pravnomočen. Ker je prosilka dedinja dolžnika, je po določbi 142. člena Zakona o dedovanju odgovorna za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Skupna vrednost več parcelnih številk (do 1/4) je 40.000 EUR, denarna sredstva na TRR pri Banki C. d.d. so v višini 178,99 EUR. Čista zapuščina znaša tako 37.178,99 EUR. Sklep o dedovanju je postal pravnomočen dne 11. 2. 2014. Prosilka je v skladu s 24. členom Zakona o izvršbi iz zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dolžna izvršbo prevzeti v stanju, v katerem vanjo vstopi. Na voljo nima več ugovora zoper sklep o izvršbi, da bi lahko ugovarjala višini terjatev. Ni vložila ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dediča (tem ugovoru bi lahko uveljavljala le ugovorni razlog, da obveznost po sklepu o izvršbi ni prešla nanjo, vendar s takim ugovorom najverjetneje ne bi uspela), iz podatkov spisa pa izhaja, da je vrednost zapuščine večja od dolga. Prosilka tudi ne zatrjuje, da je upnikom po sklepu o izvršbi kaj plačala, zato je mogoče zaključiti, da prosilka v tej zadevi nima več na voljo nobenih pravnih sredstev, s katerimi bi lahko uspela.

2. Tožnica v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Dediščina po pokojnem možu obsega samo idealni delež do 1/4 nepremičnin. Sama je solastnica preostalih 3/4 nepremičnin. Nesporno je kot dedinja odgovorna za zapustnikove dolgove. Brezplačno pravno pomoč potrebuje zaradi vodenja postopka izvršbe, da se smotrno in pravočasno vložijo vsi predlogi, ker je izvršilni postopek prevzela v stanju, v katerem je že bil. ZIZ predvideva različni institute, kot je omejitev izvršbe, predlog da se izvršba vodi zoper druga izvršilna sredstva, razne pritožbene ugovore, odlog izvršbe, vse to so možnosti, ki se lahko uveljavljajo tekom postopka, da se dolžnika najmanj prizadene. Nerazumno je, da tožena stranka odločitev opira zgolj na ugovor zoper sklep opr. št. In 71/2014, ker v obrazložitvi sama ugotavlja, da s tem ugovorom ne bi uspela. Ima pa možnost uveljavljenja vseh drugih sredstev, s katerimi bi lahko uspela ter možnost seznanitve o tem, kakšen je bil izvršilni postopek pred vstopom v izvršbo. Izvršilni postopek traja že od leta 2004. Izvršba se tudi vodi zoper vse njene nepremičnine, vrednost katerih pa presega vrednost podedovanega premoženja, zato so ti ugovori tekom izvršilnega postopka smiselni. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožnica je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila na predpisanem obrazcu in v zvezi s podatki zadeve navedla: ureditev dolga po pokojnem možu, ker dolg zajema celotno dediščino. Začet je bil že izvršilni postopek zoper pokojnega moža. V razdelku glede želene vrste oblike in obsega brezplačne pravne pomoči je tožnica kot prosilka za brezplačno pravno pomoč navedla: svetovanje odvetnika ter zastopanje v postopku izvršbe, zemljiškoknjižnih predlogov oziroma v primeru sklenitve sodne poravnave. Iz navedenih podatkov o zadevi in želene vrste pomoči nedvomno izhaja, da tožnica ni vložila prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči samo za vložitev ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dediča, ki je postal že pravnomočen, in ki ga kot razlog navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi. Tožena stranka je v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ugotavljala samo vsebinski objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP in se je v obrazložitvi omejila samo na prej navedeni sklep o nadaljevanju izvršbe, zoper katerega tožnica (prosilka za brezplačno pravno pomoč), tudi če bi ga vložila, ne bi imela možnosti za uspeh.

6. Nesporno je, kot to tožnica navaja v tožbi, kot dedinja odgovorna za zapustnikove dolgove. Zato tudi po tožbenih zatrjevanjih ni vložila ugovora zoper sklep, s katerim se je zoper njo nadaljevala izvršba, kot edino dedinjo po zapustniku. Utemeljen pa je tožbeni ugovor, da ZIZ predvideva različne institute, tekom izvršilnega postopka, torej po že uvedeni izvršbi, kot je omejitev izvršbe, predlog, da se izvršba vodi zoper drugo izvršilno sredstvo, razne pritožbe in ugovore, odlog izvršbe in drugo. Vse to pa so možnosti, kot zatrjuje tožnica v tožbi, da se dolžnika najmanj prizadene. Glede na to, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za celotni izvršilni postopek, ki se vodi zoper tudi vse njene nepremičnine, ker je sama solastnica idealnega deleža na 3/4 teh nepremičnin, ki presega vrednost podedovanega premoženja in glede na dolgotrajnost postopka, ki teče že od leta 2004 dalje, je po presoji sodišča izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ga določa 24. člena ZBPP.

7. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo tožena stranka ravnala po navodilih sodišča in še v nadaljevanju presojala izpolnitev finančnega, to je subjektivnega pogoja po določbah ZBPP, za dodelitev brezplačne pravne pomoči.