Jedro

Če je zavarovanec, ki je sklenil delovno razmerje po 1. odstavku 28. člena ZZZPB, prenehalo delovno razmerje po preteku obdobja, za katerega je bilo priznano denarno nadomestilo in če med strankama ni bila sklenjena pogodba o lastniškem ali delniškem vložku po 2. odstavku 29. člena, ni upravičen do vračila denarnega nadomestila iz 1. odstavka 27. člena ZZZPB.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je od tožene stranke zahteval plačilo zneska 1,014.089,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.12.1995 do plačila iz naslova vračila v materialno osnovo dela tožene stranke, vloženega denarnega nadomestila v enkratnem znesku. Sodišče je ugotovilo, da za vračilo po Republiškem zavodu za zaposlovanje Območne enote Maribor, vloženih sredstev toženi stranki niso izpolnjeni pogoji iz 4. točke pogodbe o izplačilu denarnega nadomestila v enkratnem znesku, sklenjene med Republiškim zavodom za zaposlovanje ter obema strankama tega individualnega delovnega spora dne 13.12.1995. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker se je v celoti strinjalo z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložil tožnik revizijo iz revizijskih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije očita izpodbijani sodbi, da ne vsebuje razlogov o natančnih in preglednih pritožbenih navedbah. Odločilno dejstvo, da tožena stranka ni namensko porabila tožnikovega denarja, je ostalo nepojasnjeno. Ker obe sodbi povsem nejasno, nepregledno in nesklepčno razlogujeta o pogojih po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, se pravilna uporaba omenjenega zakona ne da preizkusiti. Glede na to, da sta bili obe sodišči pri svojem sojenju pristranski, tožniku pa je bilo suspendirano tudi pravno sredstvo, so bile s tem kršene njegove ustavne pravice. V oči pa bode tudi dejstvo, da sta sodišči protipravno oškodovali tožnika pri odmeri stroškov. Zato predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

V postopku po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - 2/04 - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče po določbi 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožeča stranka v reviziji ni navedla, katere konkretne kršitve ZPP naj bi bile storjene na prvi in drugi stopnji. Ker je revizijskemu sodišču dovoljen preizkus izpodbijane sodbe samo v obsegu in zaradi razlogov, ki so določeni v 370. členu ZPP v zvezi z 21. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS), v reviziji uveljavljanih a neopredeljenih kršitev določb postopka ni presojalo.

Revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen. Po določbi drugega odstavka 30. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 71/93-80/97 - ZZZPB), ki je veljal v spornem obdobju, ima zavarovanec, ki je uveljavil pravico do izplačila denarnega nadomestila po prvem odstavku 27. člena pravico do vrnitve vloženih sredstev v revalorizirani višini, če mu preneha delovno razmerje iz razlogov, ki niso na njegovi strani, pred pretekom obdobja, za katero mu je bilo izplačano denarno nadomestilo v enkratnem znesku, razen v primeru, ko gre za delniški ali lastniški vložek zavarovanca, glede katerega sta se organizacija in zavarovanec s pogodbo dogovorila drugače. Odločitev obeh nižjih sodišč za zavrnitev tožbenega zahtevka temelji na dejanskih ugotovitvah, da sta stranki dne 13.12.1995 sklenili pogodbo o izplačilu denarnega nadomestila v enkratnem znesku toženi stranki, zaradi zaposlitve tožnika za nedoločen čas na delovnem mestu, ki je ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi, znanju oziroma zmožnostim (voznik avtobusa) in da je bilo denarno nadomestilo, izplačano v enkratnem znesku na podlagi 27. člena, vloženo v materialno osnovo dela, ne da bi delodajalec in delavec s posebno pogodbo opredelila značaj tega vložka. Tožniku je na podlagi sklepa o prehodu k novemu delodajalcu s 3.7.2000 prenehalo delovno razmerje v C., saj bi se po dokončnosti tega sklepa lahko zaposlil brez prekinitve v podjetju M. d.o.o..

Ob takih dejanskih ugotovitvah revizijsko sodišče pritrjuje materialnopravnim razlogom obeh nižjih sodišč, da za uveljavljano terjatev niso izpolnjeni pogoji iz 4. točke tripartitne pogodbe z dne 13.12.1995, saj tožniku delovno razmerje iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni prenehalo pred pretekom obdobja, za katero je bilo izplačano denarno nadomestilo v enkratnem znesku, to je do 8.6.1997. Ob bistveni dejanski ugotovitvi obeh sodišč, da je tožniku prenehalo delovno razmerje po preteku obdobja, za katerega je bilo priznano denarno nadomestilo in da med strankama ni bila sklenjena pogodba o lastniškem ali delniškem vložku po drugem odstavku 29. člena ZZZPB, je pravilna njuna presoja, da tožnik ni upravičen do vračila v toženo stranko vloženega denarnega nadomestila iz prvega odstavka 27. člena omenjenega zakona. Ugotovljeno dejansko stanje je tudi po presoji revizijskega sodišča dajalo prepričljivo podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati zatrjevanja revidenta o nenamenski uporabi vloženih sredstev, saj bi te trditve predstavljale trditveno in dokazno podlago za zahtevek zavoda na vrnitev sredstev iz 2. točke omenjene tripartitne pogodbe (drugi odstavek 6. točke). Denarno nadomestilo v enkratnem znesku namreč ni bilo izplačano zavarovancu, temveč delodajalcu, zato tveganja namenske uporabe teh sredstev ne nosi tožnik.

Ker sta nižji sodišči ob upoštevanju pravno odločilnih dejstev materialno pravo pravilno uporabili, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).