Jedro

V pritožbenem postopku zoper sklep, s katerim je bil zavržen predlog za obnovo postopka, organ druge stopnje lahko sam odloči tako, da sklep organa prve stopnje odpravi in predlogu za obnovo ugodi ter dovoli obnovo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, 1. točka izreka sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 209/98 z dne 10.7.2001 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi in odločbo tožene stranke z dne 18.5.1998 odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V obrazložitvi navaja, da je tožena stranka odpravila sklep Oddelka za okolje in prostor Upravne enote P. z dne 4.4.1996 in ugodila predlogu M. in R.K. za obnovo postopka, končanega z izdajo gradbenega dovoljenja Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja Občine P. z dne 27.11.1992 ter dovolila obnovo postopka v obsegu, da se predlagatelja vključita v postopek kot stranki. S sklepom z dne 4.4.1996 je organ prve stopnje predlog predlagateljev za obnovo zavrgel z obrazložitvijo, da predlagatelja nista upravičeni osebi. Na njuno pritožbo je organ druge stopnje sklep prvostopnega organa odpravil in predlogu predlagateljev za obnovo postopka ugodil v obsegu, da se predlagatelja vključita v postopek kot stranki. Po njegovem mnenju predlagateljema, ki sta upravičenca v denacionalizacijskem postopku, ki še ni pravnomočno končan, gre položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja tudi izkazana pravica razpolaganja z zemljiščem. Le-ta lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja postane sporna, kolikor je zemljišče predmet denacionalizacije.

Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke glede obnove postopka napačna, ker je v nasprotju z določbo 2. odstavka 255. člena ZUP, ki določa, da o predlogu za obnovo postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. Četudi drugostopni organ ugotovi, da je bil predlog za obnovo postopka nepravilno zavržen, postopek, za katerega se predlaga obnova, pa je bil končan z odločbo organa prve stopnje, organ druge stopnje le odpravi kot nezakonit sklep, s katerim je bil zavržen predlog za obnovo postopka, ne more pa odločiti o predlogu za obnovo postopka, ker je po določbi 2. odstavka 255. člena ZUP za takšno obravnavanje pristojen prvostopni organ, saj je bil upravni postopek končan z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 27.11.1992, ki ga je izdal takratni Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja Občine P. Zato je sodišče moralo, čeprav nima pomislekov v pravilnost ostalih razlogov izpodbijane odločbe, tožbi ugoditi in odločbo odpraviti. Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku navedeno pomanjkljivost odpraviti, pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča in skladno z določbo 3. odstavka 60. člena ZUS izdati nov upravni akt v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je kot organ druge stopnje s svojo odločbo lahko odločal le o pritožbi, ne pa tudi o predlogu za obnovo. O njem je odločila le kot posledico odprave izpodbijanega sklepa v skladu z določbo 242. člena ZUP, glede na to, da je iz vseh podatkov razvidno, da bi bilo treba predlogu za obnovo ugoditi, na kar kaže tudi sodba sodišča prve stopnje. S tem je sledila temeljnim načelom učinkovitosti in ekonomičnosti postopka ter varstva pravic občanov in varstva javnih koristi. Znano je, da so postopki za izdajo dovoljenj za poseg v prostor predolgi in bi jih takšno stališče še podaljševalo. Tudi sicer so pogosti očitki, da drugostopni organi prepogosto vračajo zadeve v ponovno odločanje. Nenazadnje je treba tudi omeniti, da je isto sodišče v več upravnih sporih v enakih primerih zavzelo enako stališče kot ta organ, med drugim v zadevi U 330/98 z dne 27.1.1999. Predlaga, da pritožbeno sodišče samo spremeni sodbo sodišča prve stopnje oziroma, da jo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

Na pritožbo tožeča stranka niti zastopnik javnega interesa, ki je priglasil udeležbo, nista vložila odgovorov.

Pritožba je utemeljena.

O predlogu za obnovo postopka odloča na podlagi 2. odstavka 255. člena ZUP/86 tisti organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. V tem primeru je to organ prve stopnje, takratni Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja Občine P., ki je izdal gradbeno dovoljenje z dne 27.11.1992 in zoper katerega ni bila vložena pritožba.

Prvostopni organ, sedaj UE P., Oddelek za okolje in prostor, je tudi kot stvarno pristojni organ odločil o predlogu za obnovo tega postopka, ko je s sklepom predlog zavrgel. Ker pa je bila ta odločitev napačna, je tožena stranka v pritožbenem postopku sklep odpravila in sama odločila. Za tako odločanje je tožena stranka imela podlago v 242. členu ZUP/86, saj je bilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, treba stvar rešiti drugače, kot je bila rešena s sklepom organa prve stopnje in sicer tako, da je sklep prve stopnje odpravila ter sama odločila, da se predlogu za obnovo ugodi in dovoli obnova v obsegu, da se predlagatelja vključita v postopek. Tako odločanje v pritožbenem postopku pa ne pomeni, da je o obnovi odločal nepristojni organ. Odločitev organa druge stopnje, da se dovoljuje obnova, še ne pomeni meritorne rešitve o sami upravni stvari, to je izdaje gradbenega dovoljenja, pač pa le procesno odločitev o dovolitvi obnove.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje kršilo postopek v upravnem sporu, saj v določbi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS ni imelo podlage za svojo odločitev. Po tej določbi odpravi izpodbijani akt, če ugotovi, da niso bila upoštevana pravila postopka. Nepravilna uporaba te določbe pa je vplivala na nezakonitost in pravilnost sodbe. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. odstavek 72. člena ZUS) je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 74. člena ZUS razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču, da opravi nov postopek.