Jedro

Organ svojega zaključka o tem, da prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, ni obrazložil z uporabo prvega (in tretjega) odstavka tega člena. Ker je ugotavljal izpolnjevanje pogojev ne le za priznanje BPP za predlog za dopustitev revizije, pač pa tudi za revizijo, bi pri presoji izpolnjevanja pogojev moral upoštevati tudi, da se revizijo lahko vloži le v tem primeru, če je na podlagi predloga za dopustitev revizije revizija dopuščena1, ter da se torej ne vlaga revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 98/2024 z dne 19. 2. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč) prosilcu A. A. (tudi prosilec oziroma stranka z interesom v tem upravnem sporu) dodelilo redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) za sestavo predloga za dopustitev revizije in revizijo na Vrhovno sodišče zoper sodbo II cP 1738/2022 Višjega sodišča v Ljubljani, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 75/2021, in sicer od dne 30. 1. 2024 dalje ter za izvajanje BPP določilo odvetnika B. B. iz Novega mesta. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ ugotovil, da stranka z interesom (prosilec) glede na svoj materialni položaj in materialni položaj družine izpolnjuje pogoje po 14. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za dodelitev BPP. Organ je v nadaljevanju ugotovil še, da prosilec izpolnjuje tudi vsebinski pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Prosilec namreč prosi za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizijo na Vrhovno sodišče zoper sodbo II cP 1738/2022 Višjega sodišča v Ljubljani, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 75/2021. Meni namreč, da mu je bil tožbeni zahtevek zavrnjen neutemeljeno, zato želi vložiti še predlog za dopustitev revizije in revizijo. Glede na navedeno organ za BPP zaključuje, da zadeva, za katero prosilec prosi za BPP, ni očitno nerazumna, hkrati pa je tudi pomembna za njegov osebni in socialnoekonomski položaj. Ker prosilec nima pravnega znanja, je pomembno, da ga v postopku zastopa odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njegove pravice in pravne koristi. Zato je organ prosilcu zaprošeno BPP odobril.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

2.Tožnik v tožbi navaja, da odločitev organa za BPP ni pravilna, saj izpodbijana odločba ne vsebuje ocene oziroma presoje dejstev oziroma dokazov, ki bi kazali na to, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Ker odločba zahtevane vsebine nima, ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti. To pa je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), ki terja odpravo odločbe. Organ za BPP namreč v izpodbijani odločbi ni navedel dejanskih okoliščin konkretnega primera, ki bi izpolnjevale abstraktni zakonski dejanski stan v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP, torej da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, niti ni navedel okoliščin, ki bi izkazovale pomembnost zadeve za prosilčev socialnoekonomski položaj oziroma okoliščin, ki bi izkazovale, da je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena. Odločitve tako ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje pravno odločilnih dejstev, na podlagi katerih je mogoč uvid v razloge, ki so pristojni organ vodili pri odločanju in presoji, da prosilec izpolnjuje tako imenovani objektivni kriterij. Glede na drugi odstavek 34. člena ZBPP je moral pristojni organ za BPP postopati po določbah ZUP. Tako bi moral upoštevati tudi 214. člen ZUP o tem, kaj obsega obrazložitev odločbe. Tega pa organ za BPP ni upošteval.

Tožnik še poudarja, da obrazložitev odločbe, s katero je BPP dodeljena, ni namenjena le prosilcu. Odločanje o dodelitvi BPP namreč ni naravnano zgolj na pravico oziroma pravni interes prosilca, ampak je treba pri tem upoštevati tudi javni interes, kajti sredstva, potrebna za izvajanje ZBPP, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije (44. člen ZBPP), zato za ta sredstva veljajo proračunska načela učinkovitosti in gospodarnosti. V varovanju javnega interesa Državno odvetništvo lahko sproži postopek presoje odločbe, s katero je BPP dodeljena, zato mora biti odločba tako obrazložena, da je tak preizkus možen - tako je v zadevi z enakim dejanskim stanjem že odločilo Upravno sodišče npr. v sodbi IV U 60/2023 z dne 16. 10. 2023.

Poleg tega je BPP, dodeljena prosilcu tudi za vložitev revizije, najmanj preuranjena, saj ta postopek še ni v teku in tudi ni gotovo, ali bo revizija dopuščena, zato ni mogoče vnaprej dodeliti BPP za sodni postopek, za katerega ni gotovo, ali sploh bo potekal.

Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen oziroma podrejeno, naj zadevo vrne v ponovni postopek organu za BPP.

3.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

4.Sodišče je tožbo poslalo v odgovor tudi prosilcu za BPP kot stranki z interesom v tem upravnem sporu, vendar odgovora na tožbo ni podal.

K izreku

5.Tožba je utemeljena.

6.V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da se prosilcu dodeli redno BBP za sestavo predloga za dopustitev revizije in revizijo na Vrhovno sodišče zoper sodbo II cP 1738/2022 Višjega sodišča v Ljubljani, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 75/2021, in sicer od dne 30. 1. 2024 dalje.

7.Organ za BPP je odločitev oprl na ugotovitvi, da prosilec izpolnjuje pogoj materialnega položaja iz 14. člena ZBPP in vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Tožnik pa ugovarja, da iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi, iz katerih bi izhajalo, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, zaradi česar ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

8.V 24. členu ZBPP je določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

9.V tretjem odstavku 24. člena ZBPP pa je določeno, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10.Glede na navedeno bi organ svoje zaključevanje, da prosilec izpolnjuje vsebinski pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, moral utemeljiti z razlogi, glede na katere ima prosilec verjetne izglede za uspeh, ter z razlogi, glede na katere je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

11.V izpodbijani odločbi pa je organ izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP utemeljeval le z ugotovitvijo, da prosilec uveljavlja BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizijo na Vrhovno sodišče zoper sodbo II cP 1738/2022 Višjega sodišča v Ljubljani, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 75/2021, ker meni, da je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen neutemeljeno, nima pa pravnega znanja, zato bi ga lahko učinkoviteje zastopal odvetnik. Organ pa razloguje še, da je zadeva, za katero prosilec prosi za BPP, tudi pomembna za njegov osebni in socialnoekonomski položaj.

12.Iz navedenega pa izhaja, da organ svojega zaključka o tem, da prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, ni obrazložil z uporabo prvega (in tretjega) odstavka tega člena (glej 10. točko te obrazložitve). Ker je ugotavljal izpolnjevanje pogojev ne le za priznanje BPP za predlog za dopustitev revizije, pač pa tudi za revizijo, bi pri presoji izpolnjevanja pogojev moral upoštevati tudi, da se revizijo lahko vloži le v tem primeru, če je na podlagi predloga za dopustitev revizije revizija dopuščena1, ter da se torej ne vlaga revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije.

13.Glede na to, da po povedanem v obrazložitvi izpodbijane odločbe dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah ni opisano, se materialne zakonitosti odločbe ne da preizkusiti, tako kot tudi očita tožnik. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

14.Ker je sodišče spoznalo, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena ZUS-1), je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi četrtega odstavka in v smislu petega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ vezan na stališča sodišča, podana v tej sodbi.

1Po prvem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku lahko zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, stranke vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/3 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.