Jedro

Sodišče odloča o soglasju le k tistim pravnim poslom, ki so po vsebini upravljanja stečajne mase v smislu prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP. Ostale odločitve pravno učinkovito sprejema že upravitelj sam. V predmetni sodni poravnavi ne gre za upravljanje stečajne mase temveč za unovčenje stečajne mase.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se upraviteljičin predlog za soglasje k sklenitvi sodne poravnave v okviru pravdnega postopka opr. št. III P 297/2020, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, z dne 17. 5. 2021, zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je upraviteljici dalo soglasje k sklenitvi sodne poravnave v okviru pravdnega postopka opr. št. III P 297/2020, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, z dne 17. 5. 2021. 2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da je edini cilj sodne poravnave upnika razbremeniti izvršljivih dolgov, ki jih ima do dolžnika. Poravnava naj bi se izvedla v pravdi glede terjatve, katere upnik je stečajni dolžnik. Navaja, da njegovih interesov ne zastopa nihče, tudi upraviteljica ne, saj v tem primeru stečajni upnik sklepa poravnavo sam s seboj. Meni, da bi se moral stečajni upnik terjatvam do dolžnika odpovedati oziroma preostanku terjatev, kolikor je ostalo po pobotu. Stečajno sodišče bi moralo stečaj zaključiti, saj je upnik v tem primeru v celoti poplačan. V nasprotnem primeru pa je stečajni postopek samo izkoriščen za razbremenitev dolžnika stečajnega dolžnika (to je upnika), ne pa tudi dolžnika samega, saj sodišče dopušča, da bo upnik na osnovi preostanka terjatve zoper njega sprožil nov stečajni postopek. Če upraviteljica že sproženih pravdnih postopkov za terjatve iz stečajne mase ne bo nadaljevala, dolžnik ne bo imel nobene možnosti poplačati upnika po predlaganem zaključku stečaja na osnovni sklenjene poravnave, saj ne bo imel sredstev, ki bi jih morala pridobiti upraviteljica na osnovni izvršljivih terjatev iz stečajne mase. Sodišče naj torej ob morebitni zavrnitvi pritožbe hkrati odloči, da se stečajni postopek zaključi, saj je evidentno, da se upnik odpoveduje nadaljnjemu poplačilu domnevnega preostanka dolga, podrejeno pa dolžnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in naloži upraviteljici, da stečajni postopek izpelje do celotnega poplačila upnika z unovčitvijo izvršljivih terjatev in dokončanjem že začetih postopkov.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica. Meni, da dolžnik v pritožbi ne navaja nobenega pritožbenega razloga, zato bi moralo višje sodišče njegovo pritožbo zaradi nepopolnosti zavreči, podredno zavrniti. V odgovoru na pritožbo pojasni cilj oziroma bistvo sodne poravnave. To je v pobotu terjatve dolžnika z nasprotno terjatvijo stečajnega upnika, ki je bila priznana v predmetnem stečajnem postopku. S predlagano vsebino poravnave, ki sicer terminološko predvideva odpoved terjatvam dolžnika do upnika iz 2. člena predloga poravnave ter odpoved upnika prijavljeni terjatvi v znesku, ki je enak seštevku kapitaliziranih zneskov navedenih terjatev dolžnika do upnika na dan sklenitve te poravnave, to je 17. 5. 2021, a v bistvu je rezultat odpovedi pobotanje njunih medsebojnih terjatev v višini 845.813,19 EUR. Upnik do dolžnika ohrani prijavljeno terjatev, zmanjšano za odpovedani znesek. Ne drži, da je cilj predlagane sodne poravnave le razbremenitev izvršljivih dolgov dolžnika do upnika (pravilno: upnika do dolžnika), saj se s poravnavo zmanjša tudi dolg dolžnika do upnika, seveda ne v celoti. Smoter 4. člena sodne poravnave je ravno končanje stečajnega postopka. Nikakor pa to ne bi pomenilo, da se upnik delu neplačane terjatve odpoveduje, kot nepravilno navaja dolžnik. Realizacija 4. člena sodne poravnave bi bila mogoča, v kolikor bi upnik ostal edini upnik dolžnika. Stečajni postopek se namreč ob prej navedeni predpostavki vodi le v korist enega upnika in v kolikor z njegove strani ni več izkazanega pravnega interesa za vodenje le-tega, vztrajanje pri vodenju le-tega ni več smotrno. Dolžnik bo s končanjem stečajnega postopka pridobil polno poslovno sposobnost za uveljavljanje svojih drugih terjatev izven stečajnega postopka. Sicer glede končanja postopka to niti ni več toliko pomembno, saj je dolžnik vložil predlog za odpust obveznosti in bo predmetni stečajni postopek trajal še najmanj za čas preizkusne dobe – če bo sodišče o predlogu dolžnika sploh odločalo, glede na to, da je postavljen podredno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upraviteljica je predlagala, da sodišče da soglasje k sklenitvi naslednje sodne poravnave: 1. Ob ugotovitvi, da premoženje dolžnika sestavljata tudi, a ne izključno,1 dve terjatvi do upnika, in sicer v znesku 300.000,00 EUR in 406.863,98 EUR, ter da je obstoj oziroma višina terjatve dolžnika v znesku 300.000,00 EUR med strankami poravnave sporna, ter da je za izterjavo obeh terjatev dolžnik že pred začetkom stečajnega postopka sprožil izvršilne postopke, ki za izterjavo terjatve v znesku 300.000,00 EUR tečejo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (I 1077/2019) in Okrajnim sodiščem v Mariboru (I 654/2019); upoštevajoč, da terjatev v znesku 300.000,00 EUR s pripadki izhaja iz pogodbe o opciji odplačne pridobitve poslovnega deleža in neposredno izvršljivega notarskega zapisa ter da je ta terjatev sporna in v zvezi z njo poteka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pravdni postopek opr. št. III P 297/2020 zaradi zmanjšanja pogodbene kazni, podrejeno na ničnost pogodbenega določila, ter da je med strankami sporno, ali gre pri terjatvi 300.000,00 EUR za pogodbeno kazen ali pogodbeno dogovorjeno odškodnino; upoštevajoč, da terjatev 406.863,98 EUR izhaja iz pogodbe o prodaji poslovnega deleža, ki je sklenjena v obliki notarskega zapisa; upoštevajoč, da je upnik edini stečajni upnik, da je njegov pravni prednik v stečajni postopek prijavil terjatev v višini 1.435.892,40 EUR, ki je bila s strani upraviteljice v celoti priznana, sklep o preizkusu terjatev pa je pravnomočen; upoštevajoč izpolnjene terjatve upnika v višini 457,73 EUR; se z namenom ureditve medsebojnih razmerij stranke poravnajo tako, da se upnik odpove prijavljeni terjatvi v znesku 845.813,19 EUR, ki je enak seštevku kapitaliziranih zneskov terjatev dolžnika do upnika na dan sklenitve sodne poravnave, ki so navedene v 2. točki sodne poravnave (to sta terjatvi 300.000,00 in 406.863,98 EUR s pripadki).

Upnik do dolžnika ohrani prijavljeno terjatev, zmanjšano za odpovedani znesek, kot izhaja iz prejšnje točke. Upnik se zaveže, da bo po poplačilu stroškov stečajnega postopka umaknil predlog za stečajni postopek in se bo stečajni postopek končal na podlagi sklepa sodišča. V 8. in 9. točki sklenjene sodne poravnave sta stranki določili, da se poravnava sklene kot sodna poravnava v postopku opr. št. III P 297/2020 in velja pod odložnim pogojem, da bo stečajno sodišče k njej dalo pravnomočno soglasje ali bo predlog za soglasje pravnomočno zavrglo in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče pravnomočno zavrne soglasje.

6. Sodišče prve stopnje je k sodni poravnavi dalo soglasje. Odločitev je oprlo na drugi odstavek 322. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Navedlo je, da sklenitev sodne poravnave sodi med posle upravljanja stečajne mase, vendar mora za sklenitev takšnega posla upravitelj dobiti soglasje sodišča na podlagi citiranega drugega odstavka 322. člena ZFPPIPP. To po določbi petega odstavka 322. člena ZFPPIPP izda sklep o (ne)soglasju na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora. Ker upniški odbor v predmetni stečajni zadevi ni bil ustanovljen, je sodišče odločilo samo. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je bistvo sodne poravnave v pobotu terjatev dolžnika z nasprotno terjatvijo upnika, ki je bila priznana v predmetnem stečajnem postopku. Za terjatve dolžnika je le-ta že pred začetkom stečajnega postopka začel postopke izterjave. Upraviteljica je glede možnosti pobota, glede na to, da je upnik terjatev pridobil po začetku stečajnega postopka, pridobila tudi več pravnih mnenj, ki jim je upraviteljica sledila. Prav tako je smiselna sodna poravnava v tem obziru, da bo v roku 15 dni po veljavnosti poravnave in potem, ko bo upnik na fiduciarni račun stečajnega dolžnika založil sredstva za plačilo stroškov tega postopka, dolžnik umaknil vse predloge za izvršbo v izvršilnih postopkih I 654/2019, I 810/2019 in I 1077/2019, pri čemer iz naslova teh izvršilnih postopkov nobena od strank druga do druge ne bo terjala ničesar več. Tako se bo z veljavnostjo sodne poravnave uredilo tudi vsa razmerja strank v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru III P 297/2020 glede ničnosti oziroma zmanjšanja pogodbene kazni v znesku 300.000,00 EUR. Kot bistveno je štelo, da je v sodni poravnavi dogovorjeno, da bo upnik v celoti kril tudi stroške stečajnega postopka. Tako ima sklenjena sodna poravnava za sodišče prve stopnje ključne posledice tudi na sam zaključek stečajnega postopka, saj upnik v poravnavi izjavlja, da se po veljavnosti poravnave lahko stečajni postopek nad dolžnikom konča kljub temu, da njegova terjatev ni v celoti poplačana, saj lahko upnik dolžniško-upniško razmerje z dolžnikom ureja izven stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje ne dvomi, da je upraviteljica pri sklenitvi (pogojne) sodne poravnave ravnala z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter da so ji bili glavno vodilo pri sklenitvi le interesi upnikov. Tudi sicer je upraviteljica kot zakonita zastopnica dolžnika najboljša poznavalka dejanskega stanja in pozitivnih učinkov sklenjene sodne poravnave na stečajno maso, zato je sodišče prve stopnje podalo soglasje za sklenitev sodne poravnave.

7. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo drugi odstavek 322. člena ZFPPIPP – da sklenitev sodne poravnave sodi med posle upravljanja stečajne mase in da mora zato imeti upravitelj soglasje sodišča. Drži, da v drugem odstavku 322. člena ZFPPIPP določa, da mora upravitelj za vsak posel upravljanja stečajne mase pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla dobiti soglasje sodišča. Kateri so posli upravljanja stečajne mase določa prvi odstavek 322. člena ZFPPIPP. Po presoji višjega sodišča konkretna sodna poravnava sem ne sodi. V upravljanje stečajne mase sodi oddaja premoženja dolžnika v najem (1. točka prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP), nalaganje denarnega dobroimetja dolžnika (2. točka prvega odstavka) in sklenitev sodne ali izvensodne poravnave oziroma izvedba drugega pravnega posla oziroma dajanja v smislu enakih učinkov, v postopkih oziroma glede zahtevkov iz pododdelkov 2.2.3 in 5.3.4 tega zakona ter iz oddelka 5.6. tega zakona (3. točka prvega odstavka). Nič od navedenega ne ureja predmetna sodna poravnava. V predmetni sodni poravnavi ne gre za upravljanje stečajne mase temveč za unovčenje stečajne mase, saj je bila sklenjena sodna poravnava v zvezi s terjatvijo, glede katere kot upnik nastopa dolžnik in gre torej za izterjavo njegovih terjatev (primerjaj 2. točko prvega odstavka 320. člena ZFPPIPP). Zakon določa, v katerih primerih je v postopku unovčenja stečajne mase potrebno soglasje stečajnega sodišča. Predmetna zadeva ni takšen primer. Enako velja za upravljanje stečajne mase. Sodišče odloča o soglasju le k tistim pravnim poslom, ki so po vsebini upravljanje stečajne mase v smislu prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP. Ostale odločitve pravno učinkovito sprejema že upravitelj sam. To velja tudi za predmetno sodno poravnavo. Višje sodišče se je o tem že izreklo (primerjaj sklep VSL Cst 92/2014 z dne 11. 3. 2014, sklep VSL Cst 9/2015 z dne 27. 11. 2015, sklep VSL Cst 318/2015 z dne 2. 6. 2015).

8. Višje sodišče se je opredelilo do pravno pomembnih pritožbenih in odgovornih navedb (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

1 Višje sodišče ugotavlja, da je upraviteljica v izrednem poročilu z dne 25. 4. 2021 (p. d. 111) in rednem poročilu z dne 27. 4. 2021 (p. d. 112) obvestila sodišče, da jo je stečajni dolžnik obvestil o novem premoženju. To sta terjatvi, ki ju ima stečajni dolžnik do pritožnika v skupni višini 2.066.504,40 EUR (66.504,40 EUR in 2.000.000,00 EUR). Višje sodišče je to upoštevalo pri odločitvi, ki jo je sprejelo s sklepom Cst 257/2021 z dne 6. 7. 2021, s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se upraviteljici odmeri dodatno nadomestilo za sestavo otvoritvenega poročila upoštevajoč še ti terjatvi – ki ju sedanja sodna poravnava ne zajema in je predvidena ustavitev postopka.