Jedro

Trditveno in dokazno breme tožeče stranke je odvisno od ugovorov tožene stranke. Glede na to, da so trditve tožeče stranke, ki so bile natančnejše substancirane v predloženih računih in podpisanih delovnih nalogih, zadoščale za ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka svoje obveznosti iz podjemne pogodbe izpolnila, tožena pa ne, se je trditveno in dokazno breme prevesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 305,28 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8 dnevnega paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 80254/2010 z dne 11. 6. 2010 v dajatvenem in stroškovnem delu izreka. Obenem je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 831,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga spremembo sodbe v njeno korist, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Ker gre za spor majhne vrednosti, je o pritožbi na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila višja sodnica posameznica.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodba se sme v postopku v sporih majhne vrednosti izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen pritožbeni razlog.

7. Niso utemeljene pritožbene navedbe o nepovezanosti trditvene podlage tožeče stranke in predloženega dokaznega gradiva. Tožeča stranka je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Iz navedb tožeče stranke je mogoče razbrati, da je za toženo stranko po njenem naročilu izvedla storitve, ki so specificirane v podpisanih delovnih nalogih, zato od tožene stranke terja plačilo teh storitev, kot je konkretizirano v predloženih vtoževanih računih. Ne drži pritožbena navedba, da se tožeča stranka opira zgolj na enostranske listine, saj so delovni nalogi podpisani, iz navedb tožeče stranke, ki jim tožena stranka ni konkretizirano ugovarjala, pa je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da tožena stranka računov ni reklamirala. Iz pritožbe ni razvidno, zakaj naj bi bila toženi stranki odvzeta pravica do učinkovite obrambe, ko ji sodišče očita pavšalne ugovore. Prav tako se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožbeno navedbo, da je prvostopno sodišče neutemeljeno prevalilo dokazno breme na toženo stranko. Trditveno in dokazno breme tožeče stranke je odvisno od ugovorov tožene stranke. Glede na to, da so trditve tožeče stranke, ki so bile natančnejše substancirane v predloženih računih in podpisanih delovnih nalogih, zadoščale za ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka svoje obveznosti iz podjemne pogodbe izpolnila, tožena pa ne, se je trditveno in dokazno breme prevesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla. Zgolj s posplošenimi in nekonkretiziranimi trditvami tožeča stranka pač ne more uspeti. Tožena stranka je imela v podatkih spisa dovolj podlage glede vsebine opravljene storitve in njene cene, da bi lahko konkretizirano ugovarjala posameznim postavkam, vendar tega ni storila.

8. Zmotna je pritožbena navedba, da je iz toženkinih trditev, da listin ne vodi v svojih evidencah,zajeta tudi trditev, da listin ni prejela. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni trdila, da računov ni prejela, zato so brezpredmetne nadaljnje pritožbene navedbe o morebitni zamudi.

9. Tožena stranka ni zanikala, da je J.V. pri njej vodja finančne službe in tudi v pritožbi ne pojasni, zakaj naj bi bila ta tožničina trditev prepozna oz. neupoštevna. Iz navedb tožeče stranke je mogoče sklepati, da gre za pooblastilo po zaposlitvi v smislu 80. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Niso utemeljene pritožbene navedbe v smeri, da prvostopno sodišče na zapisniku z dne 4. 2. 2010, ki ga je podpisala J.V. in priznala terjatev (priloga A20), utemeljuje celoten tožbeni zahtevek. Sodišče je omenjeni zapisnik upoštevalo le v podporo ostalim dokazom, ki tudi sami zase dovolj utemeljujejo tožbeni zahtevek.

10. S tem je sodišče druge stopnje presodilo navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške za odgovor na pritožbo. Te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika v skladu z odvetniško tarifo. V primeru zamude s plačilom gredo tožeči stranki tudi zakonske zamudne obresti za čas zamude.