Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Prvi tožnik je s toženko (banko) v letih 2007 in 2008 sklenil dve kreditni pogodbi z valutno klavzulo v CHF, drugo je že odplačal z najemom novega kredita v EUR, druga tožnica pa se je pri obeh zavezala kot solidarna porokinja, pri prvi od njih je bila tudi zastaviteljica.

2.Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost prve kreditne pogodbe in pogodbe o zastavi nepremičnin ter sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, neveljavnost hipoteke, ki jo je tudi izbrisalo, ter odločilo, da mora toženka tožnikoma plačati 8.998,41 EUR. Tožbo je v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti druge kreditne pogodbe, zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo, pritožbi tožnikov pa ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženka sedaj dolžna tožnikoma plačati 58.416,21 EUR; v delu, ki se nanaša na zavrženje tožbe in preostali del kondikcijskega zahtevka, pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

4.Toženka predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je dopustno vsebino pojasnilne dolžnosti, kot jo je opredeljevala relevantna zakonodaja v času sklenitve kreditne pogodbe, naknadno razširjati s pomočjo pravnih standardov, ki jih sodišča šele naknadno napolnijo v vsakem primeru posebej; (2) ali je mogoče že na podlagi ugotovitve, da pojasnilna dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršne koli nadaljnje presoje in brez upoštevanja okoliščin (npr. možnosti konverzije kredita vezanega na CHF), zaključiti, da je sporni pogodbeni pogoj v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 4. alineji prvega odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot); (3) ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da se za odločanje o posledicah ničnosti kreditne pogodbe v predmetni zadevi neposredno uporabljajo stališča Sodišča EU v zadevi C-520/21, čeprav so takšna stališča v nasprotju z nacionalnim pravom; in (4) ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da toženka v posledici pravnomočno ugotovljene ničnosti obravnavane kreditne pogodbe ni upravičena do nadomestila za uporabo denarja toženke (tj. do obogatitvenih obresti) po kreditni pogodbi, čeprav bi slednje privedlo do neupravičene obogatitve tožnikov, kar pa ni namen zakonodaje, ki ureja varstvo potrošnikov.

5.Predlog ni utemeljen.

6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).