Jedro

Izkazano ravnanje, ko je dal obsojeni plačani zaposlitvi za določen čas in s tem torej lastnemu materialnemu okoriščenju prednost pred izpolnitvijo obveznosti iz naslova pravnomočne obsodilne sodbe tako potrjuje popolno izneverjenje do izrečene kazenske sankcije, v okviru katere mu je navkljub storitvi kar treh kaznivih dejanj in ne glede na njegovo predhodno kaznovanost sodišče prve stopnje vseeno dalo možnost, da ostane na prostosti ter izvršeno neodplačno oddela v splošno korist.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obsojenega A.A. zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Mariboru kot sodišče prve stopnje na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odločilo, da se kazen zapora v obsegu devetih mesecev, izrečena obsojenemu A.A., po pravnomočni sodbi istega sodišča III K 24164/2020 z dne 12. 3. 2021, izvrši. 2. Zoper tak sklep se je pritožil obsojenčev zagovornik, sicer brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, a smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sodba sodišča prve stopnje z dne 12. 3. 2021 v celoti ostane v veljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na pritožbeno obrazložitev pritožnik dela v splošno korist ni mogel opraviti iz dveh razlogov. Najprej zaradi sezonskega dela na slovenski obali, nato pa iz razloga osebnih okoliščin, naklepne prometne nesreče, v kateri je njegovo dekle B.B. utrpelo izredno hude telesne poškodbe in je posledično temu vse lastne zadeve zanemaril. Obenem zatrjuje, da je ves čas imel v zavesti, da mora delo v splošno korist opraviti v roku dveh let po pravnomočnosti, torej do 27. 5. 2023. Navedeno predstavlja po oceni obsojenega subjektivno - objektivne okoliščine, ki so mu onemogočale opraviti delo v splošno korist v prvih desetih mesecih od pravnomočnosti sodbe. Obenem izraža zavedanje posledic svojih ravnanj, a v situaciji, v kateri je bil, ni pomislil, da bi o tem obvestil sodišče. 5. S povzetim zatrjevanjem pritožnik ne more uspeti. Zrcalno nasprotno namreč pritožbeno sodišče ne vidi prav nobenih subjektivnih in objektivnih ovir, ki bi na pravne posledice neupoštevanja izreka dne 27. 5. 2021 pravnomočne obsodilne sodbe ustrezno (večkrat) opozorjenemu obsojencu preprečevale udeležbo na razgovoru na Probacijski enoti X (v nadaljevanju PE X) in sklenitev dogovora o opravljanju dela v splošno korist. Navkljub poskusu prepričevanja, da je imel obsojeni v zavesti, da mora delo v splošno korist opraviti v roku dveh let po pravnomočnosti, torej do 27. 5. 2023, ne gre prezreti, da se obsojeni ni odzval na kar pet terminov Probacijske enote PE X, ki so mu bili dodeljeni za razgovor, in sicer za dneve 14. 7. 2021, 20. 8. 2021, 15. 9. 2021, 13. 10. 2021 in 26. 1. 2022, kar vse je ustrezno obrazložilo sodišče prve stopnje v točkah 2 in 3 izpodbijanega sklepa. Utemeljeno in pravilno je v točki 6 izpodbijanega sklepa poudarilo, da vzrok neizpolnjevanja nalog, ki izvirajo iz obsojencu naloženega opravljanja dela v splošno korist, ni v objektivnih okoliščinah, pač pa v njegovem nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja, njegovih posledic ter nespoštovanja pravnomočne obsodilne sodbe oziroma izrečene sankcije. Pritožbeno sodišče ne more zaobiti dejstva obsojenčevega ignorantskega odnosa do večih pozivov (ki je v nekem trenutku terjalo celo vročitev preko pooblaščenega vročevalca) in sploh izostanka primerne komunikacije v razmerju do PE X, kot se sicer pričakuje od odrasle, pravno in poslovno sposobne osebe.

6. Pritožnikovo pojasnjevanje, da je bil v času prejema vabila probacijske enote dne 14. 7. 2021 obsojeni sezonsko zaposlen na slovenski obali, oceno prvostopnega sodišča o njegovem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic samo še dodatno okrepi. Izkazano ravnanje, ko je dal obsojeni plačani zaposlitvi za določen čas in s tem torej lastnemu materialnemu okoriščenju prednost pred izpolnitvijo obveznosti iz naslova pravnomočne obsodilne sodbe tako potrjuje popolno izneverjenje do izrečene kazenske sankcije, v okviru katere mu je navkljub storitvi kar treh kaznivih dejanj in ne glede na njegovo predhodno kaznovanost sodišče prve stopnje vseeno dalo možnost, da ostane na prostosti ter izvršeno neodplačno oddela v splošno korist. 7. Pritožba pa ne more uspeti niti z razlogovanjem obsojenčevih osebnih okoliščin, fokusiranih na dne 18. 7. 2021. Povzeta kronologija pokaže netočnost pritožnikovih navedb in potrdi korektnost ugotovitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu:

8. Kot je pravilno zapisal zagovornik, je v naklepni prometni nesreči izredno hude telesne poškodbe utrpela B.B. in ne obsojeni, ki s pavšalnim izgovorom, da je ob skrbi za dekle lastne stvari zanemaril, pritožbenega sodišča ne prepriča, saj je notorno dejstvo, da je povprečna odrasla oseba sposobna soočanja z različnimi, četudi neugodnimi življenjskimi situacijami. Spremljanje kazenskega postopka v zadevi III K 38402/2021 in skrb za poškodovano dekle zagotovo ni potekalo toliko zgoščeno, da bi obsojenemu mesece preprečevalo stik s PE X in sklenitev dogovora o začetku opravljanja dela v splošno korist. Nenazadnje je iz razlogov izpodbijanega sklepa potrjen njegov odziv (ne pa tudi pripravljenost izpolnitve obveznosti iz naslova prisojene mu kazenske sankcije) po v zadevi III K 38402/2021 inkriminiranem dogodku, saj se je dogovoril za termin 20. 8. 2021 in ga tudi potrdil. Ker se nanj ni odzval, je bil znova vabljen za dne 15. 9. 2021 in ta dan tudi telefonsko dosegljiv, pri čemer na PE X vnovič ni pristopil. Probacijski enoti se je oglasil tudi 4. 1. 2022 ter pri tem vzel na znanje že peti določeni termin za razgovor dne 26. 1. 2022, ko je spet poklical na PE x s pojasnilom, da se je zmotil v terminu in zaprosil za kasnejši pristop, na katerega pa se spet ni odzval, prav tako je postal telefonsko nedosegljiv.

9. Ker pritožbena zatrjevanja o sezonskem delu na slovenski obali ter osebnih okoliščinah v zvezi s prometno nesrečo dekleta obsojenega torej niso v zvezi s pravilno ugotovitvijo sodišča prve stopnje o neupravičenosti razlogov za pritožnikovo kršitev obveznosti iz naslova dela v splošno korist, je bilo o preizkušeni pritožbi odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP).

10. Čeprav pritožnik s pritožbo ni uspel (tretji odstavek 402. člena ZKP), ga je pritožbeno sodišče iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje plačila sodne takse oprostilo (11. člen Zakona o sodnih taksah).