Jedro

Ugovor tretjega je dopusten le zoper sklep o izvršbi, ne pa tudi zoper druge sklepe, izdane v izvršilnem postopku.

Izrek

1. Pritožba dr. Z. zoper sklep z dne 20.3.2000 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Pritožba dolžnikov zoper sklep z dne 14.12.1999 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14.12.1999 pod tč. I. na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku z dne 29.4.1996 in pravnomočnega sklepa o izročitvi z dne 15.7.1997 in pravnomočnega sklepa o poplačilu z dne 28.9.1999 pri vložku št. 2413 k.o. ...

dovolilo vknjižbo lastninske pravice na pravno osebo Zavarovalnica...

in dovolilo izbris zastavnih pravic, vpisanih pod Dn. št. 2899 in Dn.

št. 236/92 ter izbris zaznambe sklepov o izvršbi, vpisanih pod št. Dn. 8159 in 8125. V točki II. pa je pri vložku št. 1384 k.o...

dovolila vknjižbo lastninske pravice na dr. Z.,..in dovolilo izbris zastavne pravice, vpisane pod Dn. št. 2306, izbris zaznambe sklepa o izvršbi, vpisane pod Dn. št. 8159, in izbris sklepa, vpisanega pod Dn. št. 7500. Zoper odločitev pod tč. I. zgoraj navedenega sklepa sta se pritožila dolžnika, tretja dr. Z. pa je vložila ugovor tretjega.

Odločitev pod tč. II. izreka je postala pravnomočna. V skupni vlogi tako A. in A. S., kot dr. Z, ki je njuna hči, navajajo, da je tretja bila 7.2.1996 napotena, da vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na podstrešnih prostorih stanovanjske hiše, vpisane v vl. št. 2413 k.o...., ker je na tem podstrešju z lastnim delom in sredstvi pridobila lastninsko pravico na originaren način, ker ga je v letu 1982 adaptirala v konfortno stanovanje z vlaganjem v tujo nepremičnino, last njenih staršev. Z gradnjo na tujem je tako že v letu 1982, torej še predno je upnik pridobil zastavno pravico na tej nepremičnini, postala lastnica. Iz teh razlogov menita tako dolžnika kot tudi tretja, da celoten vložek št. 2413 k.o... ne more biti predmet izvršilnega postopka.

S sklepom z dne 20.3.2000 je sodišče prve stopnje ugovor tretje zoper sklep z dne 14.12.1999 zavrglo. Štelo je, da je prepozen, ker je bil vložen že potem, ko je bila ponudniku nepremičnina že domaknjena in izročena in je na njej originarno pridobil lastninsko pravico po 20. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.

Zoper sklep o zavrženju ugovora se je pritožila dr. Z. kot tretja. V pritožbi navaja, da sodišče napačno interpretira kaj pomeni izraz "konec izvršilnega postopka". Navaja, da je bila nepremičnina res prodana na javni dražbi, vendar pa je tudi res, da je v teku pravdni postopek tretje osebe zaradi nedopustnosti izvršbe na podlagi sklepa z dne 15.1.1996. Postopek se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 73/96 zoper toženo stranko Zavarovalnico..., ki je upnik v tej izvršilni zadevi. Zato meni, da ne gre za prepozen ugovor tretjega, ker je bil podan po domiku.

Pritožbi nista utemeljeni.

Odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrglo ugovor dr.

Z. kot tretje, je pravilna, vendar pa iz drugih razlogov. Dr. Z. kot tretja (v nadaljevanju tretja), je vložila ugovor zoper sklep, da se na podlagi pravnomočnih sklepov o domiku, izročitvi in poplačilu dovoli vknjižba lastninske pravice na pravno osebo Zavarovalnico...

in izbrišejo zastavne pravice in zaznambe sklepov o izvršb pri vl. št. 2413 k.o... Ugovor tretjega pa je na podlagi 64. čl. ZIZ lahko vložiti le zoper sklep o izvršbi, kar pa citirani sklep z dne 14.12.1999 ni. In zato ugovor tretjega zoper tak sklep ni predviden in torej ni dovoljen ter ga je že iz tega razloga zavreči. Vendar pa je tretja ugovor tretjega že vložila zoper sklep o izvršbi in v njem uveljavljala, da ima na predmetu izvršbe lastninsko pravico, ki preprečuje izvršbo na podstrešnih prostorih stanovanjske hiše, vpisane v vložku 2413 k.o... Prav na podlagi tega ugovora je bila napotena na pravdo za nedopustnost izvršbe, ki jo je tudi vložila.

Dvakrat ne more zahtevati iste stvari, zato njen ugovor tretjega tudi iz tega razloga, ker je svojo pravico ugovora tretjega že izkoristila, za isto stvar ne more znova uveljavljati, kar tudi narekuje zavrženje njenega ugovora. Pritožba tretje je zato neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zv. s 15. čl. ZIZ potrdilo izpodbijani sklep o zavrženju njenega ugovora. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da je sicer stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno določbo 2. odst. 64. čl. ZIZ, ki določa, da se lahko ugovor tretjega vloži do konca izvršilnega postopka, razumeti v tem smislu, da je lahko ugovor tretjega uspešen le do trenutka, ko je z ugovorom še mogoče doseči njegov edini namen, to je preprečiti prodajo na javni dražbi oziroma le do tedaj, dokler še obstaja vsaj možnost stvar dobiti ob tem, da po 193. čl. ZIZ razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. čl. tega zakona, pravilno.

Neutemeljeno pa se tudi dolžnika pritožujeta iz istih razlogov, kot je vložila ugovor tretja zoper sklep o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice na Zavarovalnico in izbrisu zastavnih pravic in zaznambe sklepov o izvršbi pri vl. št. 2413 k.o..... Ker lahko le tisti, kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno, taki ugovori, kot jih navajata v pritožbi zoper izpodbijani sklep, niso pravno upoštevni in bi morala dolžnika, če je podstrešno stanovanje res pridobila tretja, to upoštevati tedaj, ko sta nepremičnino zastavila, ne da bi to dejstvo upoštevala.

Pritožbeno sodišče je zato opravilo preizkus izpodbijanega sklepa le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka in glede uporabe materialnega prava v okviru, kot to določa 350. čl. ZPP, vendar pa ni ugotovilo niti prvega niti drugega. Ob ugotovljeni pravnomočnosti sklepa o domiku in o izročitvi nepremičnine kupcu, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 192. čl. ZIZ dovolilo vknjižbo lastninske pravice na kupca in glede na pravnomočnost sklepa o poplačilu tudi pravilno na podlagi 209. čl. ZIZ odločilo, da se v zemljiški knjigi izbrišejo vpisana bremena.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnikov kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi istih pravnih določil kot je potrdilo sklep o zavrženju ugovora tretje.