Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
19. 12. 2000
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 19. decembra 2000
s k l e n i l o :
1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 551/98 z dne 25. 8. 1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1631/97 z dne 10. 6. 1998 in sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju št. P 163/97 z dne 27. 10. 1997 se ne sprejme.
2.Pritožnik nosi sam svoje stroške postopka.
1.Z izpodbijano prvostopno sodbo je bil zavrnjen pritožnikov zahtevek na ugotovitev lastninske pravice in na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Z izpodbijanima sodbama višjega in Vrhovnega sodišča sta bili pritožba oziroma revizija zavrnjeni.
Sodišča so zavzela stališče, da je pogodba o brezplačnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini na posameznika nična, pogoj za veljavnost take pogodbe pa je tudi potrdilo javnega pravobranilca. Pritožnik zatrjuje, da je bil v treh podobnih primerih vpis v zemljiško knjigo dovoljen, v njegovem pa ne. V dokaz svojih trditev je predložil sklep Občinskega sodišča v Kočevju št. Dn 914/73 z dne 3. 9. 1973 in dva predloga sklepov v zadevah Dn 911/73 in Dn 915/73. S tem naj bi sodišča kršila jamstvo enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve v novo odločanje pristojnemu sodišču.
2.Pravica do enakosti pred zakonom (iz drugega odstavka 14. člena Ustave), ki se na področju sodnih postopkov zagotavlja s pomočjo pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave), je lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse ali če jo je mogoče označiti za arbitrarno (torej brez razumnih razlogov).
Izpodbijanim sodbam takšne pomanjkljivosti ni mogoče očitati.
Zadeve, na katere se sklicuje pritožnik, so drugačne od njegove. Drugače kot v pritožnikovem primeru je namreč v zadevah, v katerih je bil dosežen zemljiškoknjižni vpis, nasprotna stranka izstavila listino, sposobno za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, v pritožnikovem primeru pa nasprotna stranka tega ni storila. Ker ne gre za podobne primere, za kršitev jamstva enakega varstva pravic (22. člen Ustave) očitno ne gre.
Ker so vsa tri sodišča navedla razumne razloge za stališče, ki so ga zavzela, pa izpodbijanim sodbam tudi ni mogoče očitati, da so arbitrarne.
3.Ker za kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave) očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
4.Pritožnikova pooblaščenka je zahtevala povračilo stroškov zastopanja po odvetniški tarifi. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču v nadaljevanju: ZUstS). Za tako, drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki pa jih pritožnik ne navaja.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena in 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.
Predsednik senata:
dr. Lojze Ude