Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če sodba v razlogih zaključi, da je dejanje obdolženca dokazano "s prepričljivimi izpovedbami prič" ne opredeli pa se do obdolženčevega zagovora, ki dejanje zanika, pomeni to bistveno kršitev, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Enako kršitev naredi sodišče, če v krivdorek povzame opis iz zasebne tožbe za III. odst. 172. čl. KZ, ravnanje pa opredeli po I. odst., za takšno odločitev pa ne poda razlogov.
Ob odločanju o pritožbi obdolženkine zagovornice se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i in zadeva v r n e v novo sojenje.
Z navedeno sodbo je bila obdolžena C. P. spoznana za krivo kaznivega dejanja opravljanja po I. odstavku 172. člena Kazenskega zakonika.
Izrečena ji je bila pogojna obsodba in v njej določena kazen enega meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. V plačilo ji je bila naložena povrnitev stroškov kazenskega postopka ter povprečnina v znesku 40.000,00 SIT. Zasebna tožilka je bila s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo.
Proti takšni sodbi se je po zagovornici pritožila obdolženka.
Uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kršitev kazenskega zakona ter bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.
Ob odločanju o pritožbi je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvenih kršitev razveljaviti po uradni dolžnosti.
Pritožnica ima sicer prav, da je sodišče priče in stranke premalo zaslišalo o vseh okoliščinah, a o njeni pritožbi ni mogoče odločati.
Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (čl. 383 Zakona o kazenskem postopku) je namreč pokazal, da je prvostopno sodišče zagrešilo bistvene kršitve po 11. točki I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku, vsled česar sodbe v zvezi s pritožbenimi navedbami ni mogoče preizkusiti.
V sodbi sodišče ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, saj kot podlago za krivdorek navaja le "prepričljivo izpovedbo prič". Sodišče bi moralo povedati,zakaj je verjelo pričam in tudi zakaj ni verjelo zagovoru obdolženke. Moralo bi navesti, kako je ocenilo izpoved A. U. v primerjavi z zagovorom obdolženke, ter še posebej izpovedbo priče T. U., ki je povedala, da je od obdolženke izvedela, da ima brata v L., in da si je pričin oče od obdolženke izposodil denar za sina.
Sodba nima razlogov, ko sodišče le navaja, kaj so izpovedale posamezne priče, nato pa zaključi, da na podlagi prepričljivih izpovedb prič dejanje obdolžene šteje za dokazano. Sodišče mora določno in popolnoma navesti, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Zlasti mora navesti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov. Sodišče prve stopnje bi moralo ob protislovnih navedbah obdolženke in prič, zaslišanih na glavni obravnavi, opraviti soočenje med njimi, predvsem med pričo A. U. in obdolženko. Vsega tega prvostopno sodišče ni napravilo.
Ob zgoraj navedeni bistveni kršitvi je sodišče prve stopnje storilo še eno. Zasebna tožilka očita obdolženki v tožbi storitev kaznivega dejanja opravljanja po I.in III. odstavku 172. člena Kazenskega zakonika. Sodišče je s tem, ko je v krivdorek povzelo opis dejanja z nastankom posledic za družinsko življenje zasebne tožilke povzelo dejansko stanje iz III. odstavka 172. člena Kazenskega zakonika, dejanje pa pravno opredelilo kot kaznivo dejanje opravljanja po I. odstavku 172. člena Kazenskega zakonika, ne da bi pojasnilo razloge, zakaj je ravnalo tako. Zaradi tega je izrek sam s sabo v nasprotju.
Sodišče sicer ni vezano na tožilčevo pravno kvalifikacijo dejanja, mora pa v sodbi navesti razloge, zakaj je samo drugače pravno ocenilo dejanje.
Na podlagi I.odstavka 392. člena Zakona o kazenskem postopku je zato moralo pritožbeno sodišče sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti.
V novem sojenju bo moralo prvostopno sodišče odpraviti navedene bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Da bo to lahko storilo, bo moralo ponovno natančno zaslišati priče, predvsem A. U. ter obdolženko in njune nasprotne izpovedbe soočiti, nato pa podati jasno oceno dokazov in tudi razloge za pravno opredelitev, v kolikor bo izreklo obsodilno sodbo.