Jedro

Skladno z načelom formalne legalitete lahko sodišče dovoli izvršbo praviloma le v korist osebe, ki je v izvršilnem naslovu označena kot upnik, oziroma proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu označena kot dolžnik. Člen 24 ZIZ pa dopušča tudi izjemo od tega načela, pod pogojem, da upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže prehod terjatve nase oziroma prehod obveznosti na novega dolžnika. Če s tako listino ne razpolaga, se prehod obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

V konkretnem primeru sta upnika, ki razpolagata z izvršilnim naslovom zoper pokojno dolžnico A. A. in sta vložila predlog za izvršbo zoper dolžnika - B. B. (prej B. A.) in C. A. kot dediča navedene prvotne dolžnice A. A., s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojni D. D. Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017 zahtevi iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ zadostila. Kot je pravilno in natančno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Iz izreka navedenega sklepa o dedovanju je namreč razvidno, da po pokojni D. D. dedujeta tudi njena nečaka B. A. (poročena B.) in C. A., iz obrazložitve pa, da je bila zapustnica D. D. vdova in ni imela potomcev, njena sestra A. A. pa je umrla za zapustnico in je zapustila hčer B. A. in sina C. A., ki na podlagi oporoke in zakona dedujeta zapustničino premoženje vsak do ¼. B. B. in C. A. sta tako po svoji pokojni materi, A. A., ki je umrla za svojo sestro, zapustnico D. D., pridobila pravico, da se odpovesta dediščini po prej umrli D. D. Kot je prav tako pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, gre za institut dedne transmisije po 134. členu ZD, ko na dediča preide pravica do odpovedi dediščini po nekem zapustniku, ker dedič le–tega umre še pred koncem zapuščinske obravnave. Glede na obrazloženo je materialnopravno pravilno stališče, da je pravnomočni sklep o dedovanju po pokojni D. D. Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017 ustrezna listina po 24. členu ZIZ, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo zoper B. B. in C. A., saj iz navedenega sklepa izhaja, da sta oba dediča tudi po pokojni A. A. Za dedovanje na podlagi vstopne pravice gre v primeru, ko nekdo ne deduje zato, ker ni preživel zapustnika, na njegovo mesto pa vstopijo njegovi potomci (prim. 12. in 15. člen ZD). V konkretnem primeru pa je dolžnica po izvršilnem naslovu, A. A., umrla za zapustnico D. D. in je na B. B. ter C. A. prešla pravica do odpovedi dediščini po D. D. na podlagi dedne transmisije po 134. členu ZD. Ker sta B. B. in C. A. v zapuščinskem postopku po pokojni D. D. že sprejela dediščino, pa sta s tem konkludentno sprejela tudi dediščino po pokojni A. A. Glede na to in ker je dedna izjava nepreklicna (prim. 138. člen ZD), je tako tudi neutemeljena pritožbena navedba, da bi se v morebitnem zapuščinskem postopku po pokojni A. A. dolžnika še lahko odpovedala dedovanju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov zavrnilo (I. točka izreka), prav tako je zavrnilo zahtevo dolžnikov za povrnitev stroškov ugovornega postopka z dne 10. 8. 2018 (II. točka izreka), in dolžnikoma naložilo, da sta dolžna upnikoma solidarno plačati stroške ugovornega postopka v višini 894,50 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje. V preostalem delu je sodišče zahtevo upnikov za povrnitev stroškov ugovornega postopka z dne 19. 10. 2018 zavrnilo (III. točka izreka).

2. Dolžnika sta vložila pravočasno pritožbo. Navajata, da je znesek 119.914,41 EUR po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 402/2012 z dne 18. 11. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 429/2016 z dne 5. 1. 2017 dolžna plačati pokojna A. A., sklep o dedovanju po pokojni A. A. pa doslej še ni bil izdan ter tako tudi ni znano, kdo bo dedič le-te. Upnik je predlagal izvršbo zoper dolžnika B. B. in C. A. in kot dokaz, da sta dolžnika dediča po pokojni A. A. predložil smrtovnico po slednji, notarsko overjeno oporoko z dne 23. 1. 2012 ter sklep o dedovanju po pokojni D. D. opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017. Na podlagi 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 24. člena ZIZ lahko sodišče dovoli izvršbo zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik (kar je v predmetni zadevi pokojna A. A.) zgolj v primeru, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla na dolžnika. Kadar to ni mogoče, je prenos terjatev potrebno dokazovati s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča. Zoper dediče prvotne pokojne dolžnice je tako mogoče dovoliti izvršbo šele potem, ko je njihovo pravno nasledstvo izkazano s sklepom o dedovanju po pokojni. Če to ni mogoče, pa se lahko pravno nasledstvo izkaže s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dolžnika (dr. Karel Zupančič, Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Uradni list RS, 2009, str. 215-216 in str. 238). Ker torej upnik v predmetni zadevi ni izkazal prehoda obveznosti iz pokojne A. A. na dolžnika skladno z določbo 24. člena ZIZ, bi bilo treba predlog za izvršbo zavreči. Nepravilno pa je razlogovanje sodišča, da naj bi bil prehod obveznosti iz pokojne A. A. na dolžnika izkazan s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju po pokojni D. D. opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017. Zapuščinski postopek po pokojni A. A. in zapuščinski postopek po pokojni D. D., v okviru katerega sta dolžnika dedovala na podlagi vstopne pravice skladno z določbo 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 15. člena ZD, sta namreč dva popolnoma ločena postopka in dediči imajo v vsakem od navedenih postopkov pravico podati dedne izjave skladno z določbo 208. člena ZD. Obstaja torej možnost, da se dolžnika v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. odpovesta dedovanju po pokojni, kar seveda pomeni, da s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017 ni izkazan prehod obveznosti iz pokojne A. A. na dolžnika skladno z določbo 24. člena ZIZ. V tej zvezi se dolžnika sklicujeta tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 3824/2015 z dne 4. 12. 2015 in sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. I Ip 315/2012 z dne 12. 7. 2012. Višjemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnikov ugodi in sklep o izvršbi z dne 5. 7. 2018 razveljavi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Sodišče je pritožbo vročilo upnikoma v odgovor. Upnika v pravočasnem odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlagata, da pritožbo zavrne in sklep potrdi. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je v obravnavni zadevi sodišče prve stopnje na predlog upnikov s sklepom o izvršbi z dne 5. 7. 2018 dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper dolžnico A. A., proti dolžnikoma B. B. in C. A. Pri tem se je oprlo na pravnomočni sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017, izdan po pokojni D. D. (priloga A5 spisa). Iz sklepa o dedovanju izhaja, da po navedeni zapustnici njeno premoženje dedujeta tudi zapustničina nečaka B. A. in C. A., v razlogih pa je pojasnjeno, da je bila zapustnica vdova in ni imela potomcev, njena sestra A. A. pa je umrla za zapustnico in je zapustila hčer B. A. ter sina C. A., ki na podlagi oporoke in zakona dedujeta zapustničino premoženje vsak do ¼. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da je na B. A. (poročeno B.) in C. A. po pokojni prvotni dolžnici A. A. prešla pravica, da pridobita dediščino po prej umrli D. D., sestri prvotne dolžnice. Na podlagi drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ je zato sodišče dovolilo izvršbo zoper dediča dolžnice po izvršilnem naslovu - A. A., B. B. in C. A. 7. Dolžnika B. B. (prej A.) in C. A. sta zoper sklep o izvršbi vložila ugovor in v njem kot bistveno navedla, da ni bilo podlage za dovolitev izvršbe zoper njiju, saj upnika nista izkazala prehoda obveznosti po pokojni dolžnici A. A. na njiju. Nista namreč predložila sklepa o dedovanju po pokojni A. A., temveč le sklep o dedovanju po pokojni D. D., notarsko overjeno oporoko z dne 23. 1. 2012 ter smrtovnico po pokojni A. A. Po mnenju dolžnikov tako upnika nista predložila ustrezne listine po 24. člen ZIZ. Poleg tega sta dolžnika ugovarjala, da sta zapuščinski postopek po pokojni A. A. in zapuščinski postopek po pokojni D. D., v okviru katerega sta dolžnika dedovala na podlagi vstopne pravice na podlagi 15. člena Zakona o dedovanju (ZD), dva popolnoma ločena postopka. Dediči imajo v vsakem od teh postopkov pravico podati dedne izjave skladno z 208. členom ZD in tako obstaja možnost, da se dolžnika v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. odpovesta dedovanju, kar pa posledično pomeni, da s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017 ni izkazan prehod obveznosti od pokojne A. A. na dolžnika.

8. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov zavrnilo. Odločitev je materialnopravno pravilna in tudi v celoti pravilno, natančno in jasno obrazložena. Skladno z načelom formalne legalitete lahko sodišče dovoli izvršbo praviloma le v korist osebe, ki je v izvršilnem naslovu označena kot upnik, oziroma proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu označena kot dolžnik. Člen 24 ZIZ pa dopušča tudi izjemo od tega načela, pod pogojem, da upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže prehod terjatve nase oziroma prehod obveznosti na novega dolžnika. Če s tako listino ne razpolaga, se prehod obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

9. Tudi po presoji višjega sodišča sta v konkretnem primeru upnika, ki razpolagata z izvršilnim naslovom zoper pokojno dolžnico A. A. in sta vložila predlog za izvršbo zoper dolžnika - B. B. (prej A.) in C. A. kot dediča navedene prvotne dolžnice A. A., s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojni D. D. Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017 zahtevi iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ zadostila. Kot je pravilno in natančno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namreč iz izreka navedenega sklepa o dedovanju razvidno, da po pokojni D. D. dedujeta tudi njena nečaka B. A. (poročena B.) in C. A., iz obrazložitve pa, da je bila zapustnica D. D. vdova in ni imela potomcev, njena sestra A. A. pa je umrla za zapustnico in je zapustila hčer B. A. in sina C. A., ki na podlagi oporoke in zakona dedujeta zapustničino premoženje vsak do ¼. B. B. in C. A. sta tako po svoji pokojni materi, A. A., ki je umrla za svojo sestro, zapustnico D. D., pridobila pravico, da se odpovesta dediščini po prej umrli D. D. Kot je prav tako pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, gre za institut dedne transmisije po 134. členu ZD, ko na dediča preide pravica do odpovedi dediščini1 po nekem zapustniku, ker dedič le–tega umre še pred koncem zapuščinske obravnave. Glede na obrazloženo je materialnopravno pravilno stališče, da je pravnomočni sklep o dedovanju po pokojni D. D. Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 778/2013 z dne 28. 3. 2017 ustrezna listina po 24. členu ZIZ, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo zoper B. B. in C. A., saj iz navedenega sklepa izhaja, da sta oba dediča tudi po pokojni A. A.2 Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno.

10. Prav tako pritožba zmotno meni, da sta dolžnika v zapuščinskem postopku po pokojni D. D. dedovala na podlagi vstopne pravice ter da se lahko v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. tudi še odpovesta dedovanju. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za dedovanje na podlagi vstopne pravice v primeru, ko nekdo ne deduje zato, ker ni preživel zapustnika, na njegovo mesto pa vstopijo njegovi potomci (prim. 12. in 15. člen ZD).3 V konkretnem primeru pa je dolžnica po izvršilnem naslovu, A. A., umrla za zapustnico D. D. in je na B. B. ter C. A. prešla pravica do odpovedi dediščini po D. D. na podlagi dedne transmisije po 134. členu ZD.4 Ker sta B. B. in C. A. v zapuščinskem postopku po pokojni D. D. že sprejela dediščino, pa sta s tem konkludentno sprejela tudi dediščino po pokojni A. A. Glede na to in ker je dedna izjava nepreklicna (prim. 138. člen ZD), je tako tudi neutemeljena pritožbena navedba, da bi se v morebitnem zapuščinskem postopku po pokojni A. A. dolžnika še lahko odpovedala dedovanju.

11. Nazadnje pritožba ne more uspeti niti s citiranjem sodne prakse in teorije, po katerih mora biti prehod obveznosti na dediča v izvršbi izkazan s sklepom o dedovanju ali s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. To sicer drži, vendar sta v konkretnem primeru upnika to zahtevo tudi izpolnila, saj sta predložila pravnomočni sklep o dedovanju po pokojni D. D. Iz zgoraj pojasnjenih razlogov pa je ta sklep ustrezna listina po 24. členu ZIZ, ki izkazuje tudi pravno nasledstvo dolžnikov po pokojni dolžnici iz izvršilnega naslova, A. A. 12. Odločitev o zavrnitvi ugovora je tako pravilna, posledično pa je pravilna tudi odločitev o stroških ugovornega postopka (peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Ker višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je tako pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Prav tako krijeta sama svoje stroške odgovora na pritožbo tudi upnika, saj z odgovorom na pritožbo nista prispevala k odločitvi višjega sodišča (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti in šesti odstavek 38.člena ZIZ).

1 Pravica do odpovedi dediščini je sestavni del dedne pravice. 2 Prim. VSL sklep III Ip 3306/2017 z de 23. 11. 2017. 3 V primeru vstopne pravice dedna pravica ne izvira iz dedne pravice prednika, temveč iz sorodstvenega razmerja do prednika in iz samostojne (lastne) pravice do dedovanja. Prim. npr. VSL sklep II Cp 2143/2012 z dne 16. 8. 2012, 9. točka razlogov. 4 Pri dedni transmisiji dedna pravica dedičevega dediča izvira od dediča, ne od zapustnika. Prim. VSM sklep I Cp 485/2006 z dne 7. 11. 2006.