Jedro

Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjevanju zakonskih pogojev začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oz. na ustrezen način začasno uredi sporno pravno razmerje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. To pomeni, da mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode. Predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda za njo težko popravljiva. Takšne škode pa tožeča stranka zgolj z navedbo, da ji bo zaradi izrečene denarne kazni v višini 500,00 EUR nastala težko popravljiva škoda, ni izkazala.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri naslovnem sodišču 22. 10. 2015 vložil tožbo zoper sklep o upravni izvršbi s prisilitvijo, s katero je inšpektor Medobčinskega inšpektorata in redarstva občine A., Občine B., Občine C. in Č. (v nadaljevanju Medobčinski inšpektorat) na podlagi 15. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine C. (v nadaljevanju Odlok) 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter 18. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) tožniku zaradi neizvedbe priključitve komunalnih odpadnih vod iz objekta na naslovu D. na javni kanalizacijski sistem, izdal sklep o denarni kazni v znesku 500,00 EUR, ki jo mora poravnati v 15-ih dneh. Iz izreka izpodbijanega sklepa še izhaja, da se mu bo v primeru, če bo še naprej ravnal v nasprotju z naloženo obveznostjo, v roku enega meseca izrekla nova denarna kazen v znesku 800,00 EUR. V obrazložitvi inšpektor pojasnjuje svoje razloge za izdajo izpodbijanega sklepa.

2. Tožnik v tožbi pojasnjuje, da so po njegovem mnenju vsi sklepi, odločbe in globe (ter tudi konkreten sklep), ki jih je izdal Medobčinski inšpektorat, zaradi neskladja z podzakonskimi akti oz. zaradi nepristojnosti organa, nični. Sodišču zato predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, postopek pa ustavi. Meni, da organ, ki je izpodbijani sklep izdal v skladu z 11. členom Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine C., ni pristojen kot inšpekcijski organ.

3. V nadaljevanju vlaga predlog za odložitev izvršitve izpodbijanega akta na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Svoj predlog utemeljuje z dejstvom, da bo upravni organ po njegovi oceni nadaljeval z izvršilnim postopkom ne glede na vloženo tožbo v tem upravnem sporu, saj pritožba zoper omenjeni sklep, v skladu s 292. členom ZUP ne zadrži začete izvršbe. Pojasnjuje, da bo tožniku z izterjavo izrečene denarne kazni zaradi neizvršitve odločbe nastala težko popravljiva škoda. Izvršitev izpodbijanega sklepa naj se torej odloži do odločitve pristojnega upravnega organa o tožnikovem predlogu z dne 25. 1. 2016, da se izreče izpodbijana odločba za nično oz. do odločitve pristojnega upravnega organa o tožnikovem predlogu, naj se izpodbijana odločba odpravi po nadzorstveni pravici.

4. Tožena stranka meni, da je tožnikova tožba neutemeljena, kar tudi podrobneje obrazloži. Sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

5. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

6. V skladu z določbo prvega odstavka 32. člena ZUS-1 tožba praviloma ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena. Lahko pa sodišče po drugem odstavku istega člena na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe (in ne odločb, ki bodo izdane na podlagi predlogov tožnika v upravnem postopku), če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pogoj za odložitev izvršitve je škoda, ki grozi tožniku zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva in hkrati takšna, da pretehta javno korist, ki jo izpodbijani akt zasleduje. Pri odločanju o začasni odredbi mora namreč sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost nasprotnih strank in prizadetost javne koristi.

7. Ker gre za denarno obveznost, morebitna nastala škoda zaradi izvršbe ni nepopravljiva oziroma težko popravljiva. Začasna odredba namreč predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjevanju zakonskih pogojev začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oz. na ustrezen način začasno uredi sporno pravno razmerje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. To pomeni, da mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode. Predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda za njo težko popravljiva. Takšne škode pa tožeča stranka zgolj z navedbo, da ji bo zaradi izrečene denarne kazni v višini 500,00 EUR nastala težko popravljiva škoda, ni izkazala.

8. Ker po povedanem pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, je sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.