Jedro

Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pisno opozoriti toženo stranko na očitno pomotno prenizko plačilo, nimajo podlage v predpisih, ki urejajo plačilo sodne takse niti v določbah ZPP, ki urejajo posledice neplačila sodne takse.

Če sodišče ugotovi, da sodna taksa v roku ni plačana ali da ni plačana v celoti, nastopijo po zakonu samem posledice, na katere je stranka v plačilnem nalogu opozorjena in sodišče ne more posegati v zakonsko predpisane posledice. To hkrati pomeni, da zakonsko predpisane posledice nepravočasnega plačila sodne takse, kamor je šteti tudi le delno plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje ne omogočajo torej še manj nalagajo dolžnosti, da bi določilo nov rok za plačilo celotne sodne takse in po (morebitnem) naknadnem plačilu sodne takse štelo, da so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavno vloge.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom I Pg 792/2011 z dne 9. 10. 2012 izreklo: “Pritožba tožene stranke z dne 2. 8. 2012 zoper sodbo in sklep naslovnega sodišča opr. št. I Pg 792/2011 z dne 20. 6. 2012 se šteje za umaknjeno.” V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je naslovno sodišče 20. 6. 2012 izdalo sodbo in sklep opr. št. I Pg 792/2011. Tožena stranka se je zoper citirano odločbo 2. 8. 2012 pritožila. V skladu s prvim odstavkom 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora biti sodna taksa med drugim plačana tudi ob vložitvi pritožbe. Po tretjem odstavku 105.a člena ZPP se šteje vloga za umaknjeno, če sodna taksa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34a. člena ZST-1, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka (prvi odstavek 6b. člena ZST-1). Če taksni zavezanec dostavi sodišču dokazilo o plačilu sodne takse pred potekom roka, določenega v plačilnem nalogu iz 34. člena oziroma 34.a člena ZST-1, se šteje, da je taksa plačana pravočasno ne glede na to, kdaj je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna tega sodišča (drugi odstavek 6b. člena ZST-1). Taksna obveznost za pritožbo nastane ob vložitvi pritožbe (prva točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Ker ob nastanku taksne obveznosti (2. 8. 2012) taksa za pritožbo z dne 2. 8. 2012 ni bila plačana in izkazana v skladu s 6. členom ZST-1, je sodišče toženo stranko s plačilnim nalogom 7. 8. 2012 pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo v znesku 519,00 EUR v roku 15 dni ter jo izrecno opozorilo, da bo sicer štelo, da je pritožbo umaknila. Toženi stranki je bil plačilni nalog vročen 20. 8. 2012 (vročilnica pripeta k l. št. 106), vendar je v postavljenem roku (5. 9. 2012) tožena stranka plačala le sodno takso v višini 51,90 EUR, s čimer pa ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o pritožbi. Sodišče nadalje ugotavlja, da denarno nakazilo preostanka dolžne takse v višini 467,10 EUR ni prejelo v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh dneh po izteku roka (do vključno 7. 9. 2012) taksni zavezanec (tožena stranka) pa sodišču ni dostavil dokazila o plačilu dolžne takse pred potekom roka, določenega v plačilnem nalogu. Glede na navedeno in ob upoštevanju dejstva, da pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks niso podani, je sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena.

Zoper ta sklep je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi. V pritožbi navaja, da je dejansko oseba, ki izvršuje plačila pri toženi stranki spregledala, da je znesek sodne takse 519,00 EUR in ne 51,90 EUR, kot je bilo dejansko plačano. Če bi naslovno sodišče pismeno opozorilo našo družbo, da gre za očitno pomoto, bi jo popravili in zato je izpodbijani sklep nezakonit. Sodišče prve stopnje naj toženo stranko pismeno pozove k plačilu razlike sodne takse.

Stroškov pritožbe tožena stranka ni priglasila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na to, da tožena stranka ni navedla pritožbenih razlogov, je pritožbeno sodišče opravilo preizkus izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) glede morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) in glede pravilne uporabe materialnega prava. Preizkus po uradni dolžnosti takšnih kršitev ni pokazal. Tožena stranka ni pritožbeno izpodbijala dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje: - da je tožena stranka dne 2. 8. 2012 vložila pritožbo zoper sodbo in sklep tega sodišča I Pg 792/2011 z dne 20. 6. 2012; - da ob vložitvi pritožbe ni plačala sodne takse za pritožbo, ki mora biti plačana ob vložitvi pritožbe skladno s 105.a členom ZPP; - da je sodišče toženo stranko z nalogom z dne 7. 8. 2012 pozvalo, da mora v roku 15 dni od vročitve naloga plačati sodno takso za pritožbo v znesku 519,00 EUR in da je tožena stranka bila opozorjena, da se bo štelo, da je pritožba umaknjena, če v danem roku sodna taksa ne bo plačana; - da je nalog za plačilo sodne takse toženi stranki vročen 20. 8. 2012 in da je tožena stranka v 15- dnevnem roku plačala zgolj 51,90 EUR na račun sodne takse; - da denarno nakazilo preostanka dolžne sodne takse v višini 467,10 EUR ni bilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh dneh po izteku roka za plačilo; - da tožena stranka kot taksni zavezanec sodišču ni dostavila dokazila o plačilu dolžne takse pred potekom roka, določenega v plačilnem nalogu;- da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

Ob takšnih pritožbeno nespornih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je pritožbo skladno z določbo tretjega odstavka 105a. člena ZPP šteti za umaknjeno.

Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pisno opozoriti toženo stranko na očitno pomotno prenizko plačilo, nimajo podlage v predpisih, ki urejajo plačilo sodne takse nit v določbah ZPP, ki urejajo posledice neplačila sodne takse.

Sodišče prve stopnje je po ZST-1 v primeru neplačila sodne takse, ki jo je potrebno plačati ob vložitvi vloge in po ZPP, če je plačilo sodne takse še procesna predpostavka (torej, da je obravnava vloge odvisna od pravočasnega plačila sodne takse in pritožba je po prvem odstavku 105.a člena ZPP opredeljena kot takšna) dolžno pozvati stranko k plačilu sodne takse s plačilnim nalogom in v nalogu opredeliti višino sodne takse, ki jo je potrebno plačati, način plačila sodne takse, rok za plačilo sodne takse in jo poučiti o posledicah v primeru zamude pri plačilu.

Tožena stranka pritožbeno ne trdi, da bi bil plačilni nalog vsebinsko pomanjkljiv, meni le, da bi moralo sodišče prve stopnje paziti na pomotna plačila in stranko na to opozarjati, očitno po stališču pritožbe tudi po izteku roka za plačilo, vendar pa kot je navedeno, takšne dolžnosti sodišče nima in je dolžno le preverjati, če je ob izteku roka sodna taksa plačana v celoti, kolikor stranka sama sodišču ne dostavi dokazila o plačilu sodne takse pred pretekom roka, določenega v plačilnem nalogu.

Če sodišče ugotovi, da sodna taksa v roku ni plačana ali da ni plačana v celoti, nastopijo po zakonu samem posledice, na katere je stranka v plačilnem nalogu opozorjena in sodišče ne more posegati v zakonsko predpisane posledice. To hkrati pomeni, da zakonsko predpisane posledice nepravočasnega plačila sodne takse, kamor je šteti tudi le delno plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje ne omogočajo, torej še manj nalagajo dolžnosti, da bi določilo nov rok za plačilo celotne sodne takse in po (morebitnem) naknadnem plačilu sodne takse štelo, da so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavno vloge.

Tako se po navedenem pritožba pokaže kot neutemeljena tudi, kolikor pritožba meni, da bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti opozarjati zavezance za plačilo sodne takse na pomotna plačila sodne takse, če gre za plačila sodne takse za vloge, pri katerih zakon določa pravne posledice neplačila.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), izpodbijani sklep pa ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi pa so jasni in razumljivi.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno v skladu 2. točko 365. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno izrekati glede teh stroškov.