20. 1. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude družbe Gen-I, d. o. o., Krško, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Zaman in partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 20. januarja 2022

sklenilo

Predlog, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvršitev sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 452/2021 z dne 7. 12. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 106/2020 z dne 18. 10. 2021 na način, da se Okrožnemu sodišču v Ljubljani "naloži takojšnje zadržanje odločanja o predlogu za vpis sprememb osnovnega kapitala družbe Livar, Proizvodnja in obdelava ulitkov, d. d., mat. št. 5504813000, Ljubljanska cesta 43, 1295 Ivančna Gorica, ki jo bo na podlagi citiranih sklepov in določbe 2. odst. 199. člena ZFPPIPP, vložilo poslovodstvo omenjene družbe (tj. poslovodstvo insolventnega dolžnika)," se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Ker niso izpolnjeni pogoji iz 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS), je Ustavno sodišče predlog pritožnice, naj do končne odločitve zadrži izvršitev v izreku navedene sodne odločbe, zavrnilo.

2.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 58. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli, dr. Rok Svetlič in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsedni

26. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Odvetniške pisarne Zaman in partnerji, d. o. o., Ljubljana, ter pobude in ustavne pritožbe družbe Gen-I, d. o. o., Krško, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Zaman in partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 26. septembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 452/2021 z dne 7. 12. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 106/2020 z dne 18. 10. 2021 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 346/2021 z dne 21. 9. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 106/2020 z dne 23. 6. 2021 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 179. člena in osmega odstavka 221.k člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 in 178/21 – popr.) ter pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 179. člena, prvega in drugega odstavka 201. člena ter osmega odstavka 221.k člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se zavržeta.

OBRAZLOŽITEV

A.

S prvo ustavno pritožbo (zoper sklep št. Cst 346/2021) pritožnica izpodbija odločitev Višjega sodišča o potrditvi prvostopenjske odločitve, da se ugovor pritožnice (v postopku prisilne poravnave navadne upnice) proti vodenju postopka prisilne poravnave zavrne. Drugače kot sodišče prve stopnje je Višje sodišče presodilo, da navadni upnik lahko vloži ugovor po 2. točki 172. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj je jezikovna razlaga prvostopenjskega sodišča preozka, sicer pa je presodilo, da je pritožničin ugovor nesklepčen, saj se ne zavzema za začetek stečajnega postopka, temveč za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, ki pa v postopku upniške prisilne poravnave zakonsko ni dopusten. Pritožnica zatrjuje kršitev 22., 23., 25. in 33. člena Ustave. Obrazložitev Višjega sodišča naj bi bila konfuzna, pavšalna in nejasna, hkrati pa naj se Višje sodišče ne bi opredelilo do njenih bistvenih pritožbenih navedb. Ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave naj ne bi pomenil učinkovitega sodnega varstva in varstva pred posegi v zasebno lastnino, saj obstoječa zakonska ureditev preprečuje, da bi upnik dosegel spremembo pogojev izvedbe prisilne poravnave z dejanskimi plačilnimi zmožnostmi insolventne dolžnice. Zato pritožnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 179. člena in osmega odstavka 221.k člena ZFPPIPP in zatrjuje njuno neskladje s 23., 25. in 33. členom Ustave.

2.Z drugo ustavno pritožbo (zoper sklep št. Cst 452/2021) pritožnica izpodbija odločitev Višjega sodišča, ki je zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča o potrditvi prisilne poravnave. Višje sodišče je presodilo, da je bila potrebna večina, kot jo za potrditev prisilne poravnave zahteva 205. člen ZFPPIPP, dosežena in da so izpolnjeni tudi vsi drugi predpogoji za njeno potrditev, sodišče prve stopnje pa sklepa ni sprejelo prepozno, kot je to zatrjevala pritožnica. Opredelilo se je tudi do zatrjevanih protiustavnosti nekaterih določb ZFPPIPP. Tudi v tej ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje kršitev 22., 23., 25. in 33. člena Ustave ter hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 179. člena, prvega in drugega odstavka 201. člena ter osmega odstavka 221.k člena ZFPPIPP zaradi njihovega neskladja s 23., 25. in 33. členom Ustave.

B.

3.Pritožnica je pravna oseba. Pravna oseba sama ne more opravljati procesnih dejanj, zastopa jo njen zakoniti zastopnik (78. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP, ki se na podlagi 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) smiselno uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). V postopku z ustavno pritožbo lahko pravna oseba nastopa tudi prek pooblaščenca (tretji odstavek 50. člena ZUstS). Od statusa pooblastitelja, torej tistega, ki je dal pooblastilo za pravno osebo, pa je lahko odvisna tudi dovoljenost ustavne pritožbe, ki jo je vložila pooblaščenka Odvetniška pisarna Zaman.

4.Ustavni pritožbi zoper sklep Višjega sodišča št. Cst 452/2021 je priloženo pooblastilo Odvetniški pisarni Zaman z dne 3. 2. 2022, ki sta ga podpisala Eva Knez in Andreja Zupan. Navedeni osebi po podatkih sodnega registra v času podpisa pooblastila nista bili zakoniti zastopnici pritožnice. Ustavni pritožbi je poleg tega priloženo še pooblastilo v obliki notarskega zapisa, s katerim so člani uprave pritožnice 17. 11. 2011[1] štiri osebe (med njimi tudi Evo Knez in Andrejo Zupan) pooblastili (povedano poenostavljeno) za vodenje poslov, ki so potrebni za obstoj in opravljanje dejavnosti pritožnice. Iz notarskega zapisa izhaja še, da so bili opozorjeni na 76. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 20/18 – v nadaljevanju OZ) glede obsega pooblastila in možnostjo zakonske zahteve po posebnem pooblastilu. Pritožnica navaja, da naj bi tako pooblastilo obsegalo tudi možnost vložitve ustavne pritožbe (in pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti).

5.Že iz tretjega odstavka 76. člena OZ izhaja, da pooblaščenec zato, da se spusti v spor, potrebuje posebno (novo) pooblastilo za vsak postopek. Pooblaščenec, ki sicer ima splošno pooblastilo, se lahko v imenu pooblastitelja spusti v spor le, če za to pridobi posamično pooblastilo. Ker pooblaščenki Eva Knez in Andreja Zupan takega pooblastila nista pridobili, na pooblaščenko Odvetniško pisarno Zaman svojega pooblastila nista mogla prenesti (nemo plus iuris transfere ad alium potest quam ipse habet). Poleg tega je treba upoštevati, da za pooblaščence, ki niso odvetniki, v postopku z ustavno pritožbo veljajo omejitve, kot izhajajo iz ZUstS (in ZPP). Drugi odstavek 24.a člena v zvezi z zadnjim stavkom tretjega odstavka 50. člena ZUstS določa, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za prenos pooblastila za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem na drugo osebo. Pooblaščenki Eva Knez in Andreja Zupan takega posebnega pooblastila nista imeli.

6.Ker sta Odvetniški pisarni Zaman pooblastilo za postopek pred Ustavnim sodiščem podpisali pooblaščenki pritožnice brez izkaza, da bi jima bil prenos pooblastila za zastopanje na drugo osebo posebej dovoljen, in brez izkaza, da sta posebej pooblaščeni za zastopanje pred Ustavnim sodiščem, pooblaščenka Odvetniška pisarna Zaman, ki je vložila ustavno pritožbo in pobudo, ni imela pooblastila za njuno vložitev. Po ustaljeni ustavnosodni presoji v primerih, ko pooblaščenec nima ustreznega pooblastila, Ustavno sodišče šteje, da je ustavno pritožbo[2] oziroma pobudo[3] vložil v svojem imenu.

7.Ker Odvetniška pisarna Zaman sama ni tista, ki bi ji bila z izpodbijanim posamičnim aktom kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, je treba šteti, da je ustavno pritožbo vložila neupravičena oseba. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

8.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Odvetniška pisarna Zaman za vložitev pobude ni izkazala pravnega interesa. Ustavno sodišče je zato pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 179. člena, prvega in drugega odstavka 201. člena in osmega odstavka 221.k člena ZFPPIPP zavrglo (3. točka izreka).

9.Kdor zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (tako npr. v sklepu Ustavnega sodišča št. Up-500/12 z dne 21. 6. 2012, Uradni list RS, št. 55/12).

10.Pritožnica za ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča št. Cst 346/21 v zvezi z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave ne izkazuje pravnega interesa. V pritožničinem primeru je bila prisilna poravnava pravnomočno potrjena, ustavna pritožba zoper to odločitev pa je bila zavržena, iz razlogov, ki so bili pojasnjeni v 3. do 7. točki obrazložitve tega sklepa. Zato morebitna ugoditev ustavni pritožbi zoper odločitve sodišč o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave ne bi pomenila nobene pravne koristi več. Pritožničin pravni položaj se z odločitvijo Ustavnega sodišča ne bi izboljšal. Zato je Ustavno sodišče njeno ustavno pritožbo zavrglo (2. točka izreka).

11.Pobudničin pravni interes za odločitev o pobudi je temeljil na ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih določb ZFPPIPP v pobudničini zadevi ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 179. člena in osmega odstavka 221.k člena ZFPPIPP. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (3. točka izreka).

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge in šeste alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Po podatkih sodnega registra se je s tem dnem iztekel mandat članom uprave pritožnice.

[2]Prim. npr. sklepe Ustavnega sodišča št. Up-140/00 z dne 7. 5. 2001, št. Up-296/02 z dne 20. 2. 2003 in št. Up-1012/05 z dne 12. 1. 2006.

[3]Prim. npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-130/15 z dne 19. 11. 2015, št. U-I-186/17, Up-1038/16 z dne 11. 5. 2018 in št. U-I-26/18, Up-115/18 z dne 2. 12. 2021.