Jedro

Konkretna parcela, opredeljena s parcelno številko in katastrsko izmero, je species, ki mu ni mogoče poljubno določati lastnosti.

Izročitveni zahtevek se lahko glasi samo na parcelo, kakršna je.

Morebitne pomanjkljivosti, na primer v manjši izmeri, pa ni mogoče odpraviti z zahtevkom, s katerimi se opredeli izmera parcela drugače, kot je izkazana s katastrskim stanjem.

Izrek

Reviziji se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožena stranka izročiti tožnicama v last, posest in užitek parcele št. 632/2, 635/2 in 636/1 k.o... v skupni izmeri 771 m2. Ugotovilo je, da je menjalna pogodba z aneksom izvedena v zemljiški knjigi. Tožeča stranka ne trdi, da ni mogla prevzeti parcel v posest, pač pa le, da niso urejene meje. Štelo je, da tožeča stranka uveljavlja stvarne in pravne napake pri izpolnitvi pogodbe, vendar je rok za to že potekel. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožečih strank in potrdilo sodbo prve stopnje. Opozorilo je na protislovje v stališču tožnic, ko se po eni strani sklicujeta na razveljavitev pogodbe, po drugi strani pa zahtevata njeno izpolnitev. Ugotovilo je, da je pogodba izpolnjena in da zatrjevani ustni dogovori iz časa pred sklenitvijo pogodbe niso predmet tega postopka.

Proti tej sodbi vlagata tožnici revizijo. Uveljavljata revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlagata, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in ugodi tožbenemu zahtevku. Bistveno kršitev določb postopka vidita v tem, ker sodba ne pove, zakaj ustno dogovorjene obveznosti ne morejo biti predmet tega postopka. Podrobno opisujeta vsebino dogovora z dne 27.11.1989 in sicer, da jima bo tožena stranka plačala odškodnino s 56 m2 zemljišča, ki jima ga je odvzela leta 1981 zaradi izgradnje ceste. Navajata, da je tožena stranka prevzela obveznost, da bo naročila obnovo mejnikov in da bo parcela, sestavljena iz parc. 632/2, 635/2 in 636/1, merila 771 m2. Manjkajoča površina se bo odmerila od parcele zakoncev S.. Vsega tega tožena stranka ni izpolnila. Tožeča stranka zahteva izpolnitev tega dogovora in je zato napačno stališče, da gre za napako v izpolnitvi pogodbe. Ker dodatek k pogodbi ni vseboval tega, kar je bilo dogovorjeno, je prva tožnica dne 13.12.1989 brzojavno sporočila, da pogodba ne velja. Pogodba ni odražala prave volje strank. Kljub temu je tožena stranka pripravila drugo tožnico k podpisu pogodbe. Tožnici tudi nasprotujeta ugotovitvi, da parcela št.635/2 ni bila premet pogodbe.

Revizijo enake vsebine in z enakim revizijskim predlogom je vložila tudi odvetnica obeh tožnic.

Obe reviziji sta bili vročeni toženi stranki, ki nanju ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Reviziji nista utemeljeni.

Tožbeni zahtevek se glasi na izročitev parcel št. 632/2, 635/2 in 636/1 (iz spisa je razvidno, da gre za parcele v k.o...) v izmeri 771 m2. Tožnici pa prikazujeta vsebino predhodnih ustnih dogovorov tako, kot je navedeno v povzetku njune revizije. Ti dogovori so bili po zatrjevanju tožnic pogoj za sklenitev menjalne pogodbe. Čeprav dogovori niso bili izpolnjeni, sta tožnici pogodbo in aneks podpisali. To sicer ne bi bila ovira, da bi tožnici zahtevali izpolnitev ustnih dogovorov, vendar tožbeni zahtevek ne meri na to, razen kolikor zahtevata tožnici površino zemljišča 771 m2. Odškodnina za zemljišče, odvzeto leta 1981, in za nemožnost kasnejše uporabe preostalega zemljišča ni obsežena s tožbenim zahtevkom. Enako velja za postavitev mejnikov, parcelacijo in za izročitev dela parcele zakoncev S. V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (1. odstavek 2. člena ZPP). Zato sodišče ni moglo odločiti o tem, kar tožeča stranka ni zajela s svojim tožbenim zahtevkom.

Stališče pritožbenega sodišča o tem je pravilno. Zato očitana kršitev iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ni podana.

Iz menjalne in kupoprodajne pogodbe z dne 6.12.1989 in aneksa z dne 20.12.1989 je razvidno, da parcela št. 635/2 k.o... ni predmet teh pogodb, pač pa, da je ta parcela ostala v lasti tožnic pri vl. št... k.o..., medtem ko so parcele 635/1, 635/3, 635/4 in 635/5 predmet menjave in sta jih tožnici izročili toženi stranki. Ko tožnici zahtevata izročitev parcele 635/2 k.o..., zahtevata torej nepremičnino, ki je že njuna. Tako je bilo pred sklenitvijo pogodbe in se ni s pogodbo nič spremenilo. To je bilo tožnicama izčrpno in pravilno razloženo že s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 652/90 z dne 26.9.1990. Vprašanje razlike v površini zemljišč, ki so bila predmet menjalne pogodbe, je rešeno v tč. III. pogodbe z dne 6.12.1989 in sicer tako, da sta tožnici doplačali za več prejeto površino 73 m2 znesek 11.846.075.- din. Če je v zvezi s tem prišlo do kakšne nepravilnosti in je razlika drugačna, bi morali tožnici uveljavljati ustrezen zahtevek na vrnitev preveč plačanega zneska ali morebiten drugačen zahtevek, ki bi imel podlago v dogovoru in dejanskih podatkih. Ni pa mogoč zahtevek na izročitev parcel z drugačno izmero, kot jo imajo po katastrskih podatkih. Parcele, določene s pogodbo, je tožena stranka tožnicama izročila. Če te parcele nimajo dogovorjene površine, tega ni mogoče uveljaviti tako, da tožeča stranka vztraja pri zatrjevani površini v okviru teh parcel. Zatrjevana manjkajoča površina je lahko samo v kakšni drugi parceli. Konkretna parcela, opredeljena s parcelno številko in katastrsko izmero, je species, ki mu ni mogoče poljubno določati lastnosti. Izročitveni zahtevek se lahko glasi samo na parcelo, kakršna je. Morebitne pomanjkljivosti, na primer v manjši izmeri, pa ni mogoče odpraviti z zahtevkom, s katerimi se opredeli izmera parcele drugače, kot je izkazana s katastrskim stanjem.

Skratka, to, za kar se zavzema tožeča stranka, ni uresničljivo z zahtevkom, kakršnega je postavila.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo reviziji tožečih strank kot neutemeljeni (393. člen ZPP).