Jedro

Tožeča stranka bi morala skladno s tretjim odstavkom 99. člena ZUP predlagati podaljšanje roka pred njegovim iztekom, to je najkasneje 9. 2. 2020, in na primer pojasniti, da še ne razpolaga s pravnomočnim sklepom o dedovanju, česar ni storila. V tožbi pa tudi ni navedla razlogov, ki bi ji preprečevali vložitev pravočasnega predloga za podaljšanje roka. Tožeča stranka je na podlagi navedenega imela možnost, da zaščiti svoj pravni položaj z vložitvijo pravočasnega predloga za podaljšanje roka, zato so navedbe o višji sili glede pridobitve sklepa o dedovanju nerelevantne za zakonitost izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka ne zatrjuje, da zaradi višje sile ni mogla vložiti predloga za podaljšanje roka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Sklad Republike Slovenije za nasledstvo (v nadaljevanju tožena stranka) na podlagi prvega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z 10. členom Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) zahtevo tožeče stranke za verifikacijo neizplačane devizne vloge kot nepopolno zavrgel. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožeča stranka dne 18. 5. 2016 vložila zahtevo za verifikacijo, ki ni bila popolna in primerna za obravnavo. Tožena stranka je dne 12. 6. 2018 in 28. 11. 2019 ponovno pozvala tožečo stranko na dopolnitev zahteve za verifikacijo. Kot skrajni rok za dopolnitev zahteve za verifikacijo je določila 9. 2. 2020 in tožečo stranko opozorila, da bo brez zahtevanih podatkov in dokazil vlogo zavrgla. Sklep o podaljšanju roka je bil tožeči stranki vročen 12. 12. 2019. Ker tožeča stranka do izdaje izpodbijanega sklepa zahteve za verifikacijo ni ustrezno dopolnila ali vložila prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev, jo je tožena stranka zavrgla kot nepopolno.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo, ker se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Navaja, da je tožena stranka zahtevala, da predloži sklep o dedovanju po pokojni A.B., ki je umrla 11. 3. 2013. Ker zapuščinska obravnava še ni zaključena in lahko traja še dolgo, predlaga sodišču, naj odpravi izpodbijani sklep zaradi višje sile in naloži toženi stranki naj postopek verifikacije devize vloge miruje do konca zapuščinskega postopka.

3. V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je tožečo stranko večkrat pozvala k dopolnitvi zahteve s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojni A.B. in ji vedno določila dovolj dolge roke in jih na zahtevo tožeče stranke tudi podaljšala. Vlogi je manjkala pravna podlaga, na podlagi katere je tožeča stranka dedovala devizno vlogo. Tožeča stranka kljub podaljšanju ni dopolnila zahteve za verifikacijo ali predlagala podaljšanje roka. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke o zavrženju zahteve tožeče stranke za verifikacijo glede neizplačanih starih deviznih vlog, št. knjižice ali računa 437107 (v nadaljevanju zahteva).

6. Po drugem odstavku 10. člena ZNISESČP mora zahteva vsebovati podatke o upravičencu, in sicer osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča upravičenca oziroma naziv in sedež ter identifikacijsko številko upravičenca, ki jo za potrebe uporabe v pravnem prometu ali izkazovanja istovetnosti pred uradnimi organi določajo zakoni države njegovega državljanstva oziroma sedeža; osebno ime in naslov stalnega prebivališča morebitnega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca upravičenca; podatke o neizplačani stari devizni vlogi; v primeru pridobitve terjatve z dedovanjem, navedbo pravnega prednika in podlage za dedovanje; naslov za vročanje, če ni enak naslovu stalnega prebivališča upravičenca; podpis upravičenca. Zahtevi mora biti po tretjem odstavku 10. člena ZNISESČP priložene listine o neizplačani stari devizni vlogi (izvirnik ali kopija devizne hranilne knjižice ali pogodbe o depozitu ali druge listine, ki izkazujejo obstoj in višino terjatve); kopija osebnega dokumenta upravičenca; pooblastilo ali drug posamičen akt, ki daje podlago za zastopanje, če upravičenec vlaga zahtevo po zakonitem zastopniku ali pooblaščencu; pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo; dokazilo o imetniku in številki transakcijskega oziroma osebnega računa, na katerega bodo nakazana sredstva iz neizplačane stare devizne vloge; pisna izjava upravičenca s prevzemom materialne in kazenske odgovornosti, da neizplačana stara devizna vloga ni bila prenesena na drugo osebo; pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo.

7. Na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP organ zahteva od vložnika, če je njegova vloga nepopolna, da se pomanjkljivosti odpravijo, in mu določi rok, v katerem mora vlogo popraviti. Enako določa tudi prvi odstavek 12. člena ZNISESČP. Na podlagi drugega odstavka 67. ZUP organ vlogo zavrže, če v določenem roku ne popravi pomanjkljivosti v vlogi. Skladno s tretjim odstavkom 99. člena ZUP se rok, ki ga je določila uradna oseba, lahko podaljša na prošnjo, ki jo vloži prizadeta oseba pred iztekom roka, če so podani opravičeni razlogi za podaljšanje.

8. Tožeča stranka v tožbi ne prereka, da je tožena stranka od tožeče stranke večkrat zahtevala dopolnitev dokumentacije z dopisi z dne 12. 6. 2018 in 28. 11. 2019, tožeča stranka tudi ne prereka, da ji je s sklepom 0041-5902/2016/8 z dne 18. 11. 2019 podaljšala rok za predložitev zahtevanih listin do 9. 2. 2020, da bi pridobila pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni A.B. (v nadaljevanju sklep o dedovanju). Med strankama tudi ni sporno, da je bil tožeči stranki navedeni sklep o podaljšanju roka vročen 12. 12. 2019 in da tožeča stranka ni predložila pravnomočnega sklepa o dedovanju ali vložila predloga za podaljšanje roka.

9. Sodišče glede na nesporen datum vročitve sklepa o podaljšanju roka z dne 18. 11. 2019, to je dne 12. 12. 2019, ugotavlja, da se je rok za dopolnitev zahteve za verifikacijo iztekel dne 9. 2. 2020. Tožeča stranka do tega dne, niti kasneje do izdaje izpodbijanega sklepa dne 25. 2. 2020 ni dopolnila svoje zahteve, niti v roku ni podala predloga za podaljšanje roka. O možnosti ponovnega predloga za podaljšanje roka je bila tožeča stranka tudi poučena v pouku o pravnem sredstvu v sklepu o podaljšanju roka. Tožeča stranka v tožbi ne prereka navedenih ugotovitev in ne zatrjuje, da je pred iztekom (podaljšanega) roka ali po izteku roka za dopolnitev zahteve za verifikacijo do izdaje izpodbijane odločbe predlagala podaljšanje roka ali dopolnila dokumentacijo.

10. Tožeča stranka bi morala skladno s tretjim odstavkom 99. člena ZUP predlagati podaljšanje roka pred njegovim iztekom, to je najkasneje 9. 2. 2020, in na primer pojasniti, da še ne razpolaga s pravnomočnim sklepom o dedovanju, česar ni storila. V tožbi pa tudi ni navedla razlogov, ki bi ji preprečevali vložitev pravočasnega predloga za podaljšanje roka. Tožeča stranka je na podlagi navedenega imela možnost, da zaščiti svoj pravni položaj z vložitvijo pravočasnega predloga za podaljšanje roka, zato so navedbe o višji sili glede pridobitve sklepa o dedovanju nerelevantne za zakonitost izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka ne zatrjuje, da zaradi višje sile ni mogla vložiti predloga za podaljšanje roka.

11. Tožena stranka je na podlagi navedenega pravilno, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP in 10. člena ZNISESČP, zavrgla zahtevo za verifikacijo devizne vloge kot nepopolno, saj tožeča stranka v roku, to je do 9. 2. 2020, ni predložila pravnomočnega sklepa o dedovanju oziroma dokaza o pravnem nasledstvu predmetne devizne vloge, ki je obvezna priloga zahteve za verifikacijo skladno s 10. členom ZNISESČP. Ob času izdaje izpodbijanega sklepa je bila vložena zahteva nepopolna, iz nje ni izhajal zaključek, da je tožeča stranka upravičenka po ZNISEČP. 12. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

13. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker se s tožbo v upravnem sporu izpodbija procesni sklep.

14. Ker dejansko stanje v delu, ki je relevantno za odločitev (da tožeča stranka do izteka roka ni predložila pravnomočnega sklepa o dedovanju ali predlagala podaljšanja roka), ni sporno, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave. Med strankama so namreč sporne le pravne posledice dejstva, da tožeča stranka ni predložila sklepa o dedovanju v roku ali po njegovem izteku.