8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Zvonka Krleja in Uroša Krleja, oba Fram, ter Marjane Krlej in Alena Krleja, oba Republika Avstrija, ki jih vse zastopa Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, o. p, d. o. o., Grosuplje, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 144/2021 z dne 28. 4. 2021 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 347. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrže.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 392/2021 z dne 6. 10. 2021 in sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 144/2021 z dne 25. 5. 2021 se ne sprejme.

4.Pobudniki oziroma pritožniki sami nosijo svoje stroške postopka s pobudo in ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku navedeno določbo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjujejo njeno neskladje z 22., 23. in 25. členom Ustave. Peti odstavek 347. člena ZPP naj bi bil v neskladju s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ker naj posameznik zoper odločitev senata sodišča druge stopnje, da bo o zadevi odločil sodnik posameznik, ne bi imel na razpolago pritožbe ali drugega enako učinkovitega pravnega sredstva. Izpodbijana ureditev naj bi bila neskladna tudi z 22. in 23. členom Ustave. Pobudniki trdijo, da peti odstavek 347. člena ZPP omogoča arbitrarno odločanje o tem, v katerih zadevah pred sodiščem druge stopnje bo odločal sodnik posameznik in v katerih bo odločal senat.

2.Pobudniki vlagajo tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbijajo: (a) sklep senata Višjega sodišča v Mariboru, da se pravdna zadeva št. I Cp 144/2021 dodeli v odločanje sodniku posamezniku; (b) sodbo sodnice posameznice Višjega sodišča v Mariboru v tej zadevi, s katero se spremeni sodba sodišča prve stopnje tako, da se ugodi zahtevku tožeče stranke proti pobudnikom na ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku in dodatka k njej, na ugotovitev neveljavnosti in za izbris vknjižb lastninske pravice v korist tretjega in četrtega toženca na nepremičninah ter na vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja z lastništvom prvega toženca na teh nepremičninah; (c) sklep Vrhovnega sodišča, da ne dopusti revizije zoper navedeno sodbo Višjega sodišča.

3.V zvezi s sklepom, izdanim na podlagi prvega stavka petega odstavka 347. člena ZPP, pritožniki zatrjujejo kršitve človekovih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave in iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Poleg očitkov, ki se po vsebini pokrivajo z očitki iz pobude za presojo ustavnosti te zakonske določbe, pritožniki navedenemu sklepu očitajo kršitev jamstva obrazloženosti.

4.Pritožniki navajajo, da je sodba Višjega sodišča v Mariboru o ničnosti pogodbe o preužitku obremenjena s kršitvami 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Način, na katerega naj bi sodnica posameznica vodila obravnavo pred sodiščem druge stopnje, naj bi najmanj porušil videz nepristranskosti sojenja. Pritožniki izpodbijani sodbi obširno očitajo kršitev ustavnega jamstva obrazloženosti glede aktivne legitimacije tožeče stranke (oziroma glede ugovorov pobudnikov v zvezi s prehodom terjatve nanjo po materialnem statusnem preoblikovanju.) Te kršitve naj Vrhovno sodišče ne bi saniralo.

B.

5.Pritožniki z ustavno pritožbo izpodbijajo sklep senata Višjega sodišča o prenosu odločanja v zadevi na sodnika poročevalca kot sodnika posameznika (prvi stavek petega odstavka 347. člena ZPP). Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper navedeni sklep zavrglo, ker niso izčrpana pravna sredstva (1. točka izreka).

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

7.Izpodbijani peti odstavek 347. člena ZPP ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudniki so svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljevali z vloženo ustavno pritožbo zoper odločitev Višjega sodišča o prenosu pooblastila za odločanje na sodnika posameznika, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnikov ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

8.Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper odločitev sodišča druge stopnje o zahtevku tožeče stranke zoper pobudnike in sklep Vrhovnega sodišča, da se revizija ne dopusti, ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

9.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 4. točke izreka tega sklepa.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena, tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 55.b člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnika dr. Rok Čeferin in dr. Marijan Pavčnik sta bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik