Jedro

Okoliščina, da je sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje, kot oškodovanka udeležena v kazenskem postopku, ki pri istem sodišču teče zoper toženčevo ženo, se je ustrezno odrazila v odločbi, s katero je bila sodnica v tej pravdni zadevi izločena.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. O zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko v sporu majhne vrednosti teče pravdni postopek pred stvarno in krajevno pristojnim Okrajnim sodiščem v Lendavi.

2. Toženec je med postopkom vložil zahtevo za izločitev sodnika, predsednika sodišča in sodišča ter Višjega sodišča v Mariboru.

3. Predlog za izločitev (prvostopenjskega in pritožbenega) sodišča dejansko pomeni predlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je pristojno le za odločitev o tem predlogu, ne pa tudi o predlogu za izločitev sodnika in predsednika sodišča. 4. Predlog za izločitev Okrajnega sodišča v Lendavi in Višjega sodišča v Mariboru, torej predlog za delegacijo pristojnosti, toženec utemeljuje s trditvijo, da na Okrajnem sodišču v Lendavi poteka kazenski postopek proti njegovi ženi, v tem postopku pa kot domnevna oškodovanka nastopa okrajna sodnica istega sodišča A. A.; ker se sodniki sodišča med seboj osebno poznajo, se poraja dvom v verodostojnost dela sodišča. Institucije, na katere se obrača in do katerih je sicer spoštljiv, so mu dolžne zagotoviti postopke, neobremenjene z dvomom v kvaliteto in etiko izvedbe. V tej zadevi je podano tudi vprašanje nepopravljive škode, ki bi tožencu lahko hipotetično nastala. Po določbah ZPP ima namreč toženec v tej zadevi omejeno pravico pritožbe, zato je toliko bolj pomembno, da se mu omogoči opravljati procesna dejanja v razmerah, v katerih mu bo zagotovljena enakopravnost obravnavanja in v katerih bodo bodoča procesna dejanja potekala brez favoriziranja kogarkoli.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Enega od drugih tehtnih razlogov v smislu pravkar povzete zakonske določbe predstavlja tudi zahteva po objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča: izključen mora biti vsak razumen dvom strank in javnosti glede nepristranskosti odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča. 7. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti ter da je treba izjeme razlagati restriktivno(1). Razlogi, s katerimi toženec utemeljuje svoj predlog, v konkretnem primeru delegacije pristojnosti ne opravičujejo. Okoliščina, da je sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje, kot oškodovanka udeležena v kazenskem postopku, ki pri istem sodišču teče zoper toženčevo ženo, se je ustrezno odrazila v odločbi, s katero je bila sodnica v tej pravdni zadevi izločena. Ostale okoliščine so, kar zapiše tudi toženec sam, zgolj hipotetične. Enako velja tudi za postopek pred sodiščem druge stopnje: ali bo vložena pritožba, sploh še ne more biti znano.

8. Predlog je torej neutemeljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

(1) Nazadnje v zadevi I R 107/2016.