Jedro

V smislu izračuna nadomestila iz 7. člena Pravilnika je treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je sama stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 1. 7. 2014 (red. št. 321) zavrnilo ugovor stečajnega upravitelja z dne 30. 5. 2014 (red. št. 320) in na ta način obdržalo v veljavi svoj sklep z dne 26. 5. 2014 (red. št. 319), izdanem po višji pravosodni svetovalki. S tem sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo o predlogu upravitelja z dne 22. 4. 2014 (red. št. 316) za odmero nagrade in sicer za nadomestilo za vnovčenje stečajne mase in razdelitev po treh sklepih: - sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 4. 7. 2012 - sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 27. 8. 2013 in - sklepu o prvi prednostni razdelitvi.

Prvostopenjsko sodišče je odmerilo sorazmerni del nadomestila upravitelja v višini 2.487,62 EUR, povečano za 22 % DDV (2. točka izreka sklepa red. št. 319), v presežku pa je predlog upravitelja zavrnilo (3. točka sklepa red. št. 319). Odločilo je tudi, da ima upravitelj pravico do plačila 90 % odmerjenega zneska po pravnomočnosti tega sklepa, o plačilu zadnjih 10 % pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja.

V pravočasni pritožbi je upravitelj uveljavljal pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep z dne 1. 7. 2014 razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču oziroma da izpodbijani sklep spremeni tako, da samo odloči o podanem predlogu upravitelja z dne 22. 4. 2014. Smiselno pritožnik izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča v tistem delu, v katerem je prvostopenjsko sodišče zavrnilo njegov predlog za odmero višjega nadomestila nad prisojenim zneskom v 2. točki izreka sklepa z dne 26. 5. 2014. Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik s pritožbo poskuša izpodbiti metodo izračuna nadomestila upravitelja za unovčenje stečajne mase, ki jo je uporabilo prvostopenjsko sodišče na način, da je kot osnovo upoštevalo skupno višino razdelitvene mase, ki je bila že unovčena, pri čemer pa je tako ugotovljeno nadomestilo zmanjšalo za že odmerjene sorazmerne dele nadomestil. Sodišče prve stopnje je tako v konkretnem primeru kot osnovo ugotovilo skupno višino razdelitvene mase v dosedanjem postopku v višini 1.248.761,74 EUR, na osnovi katere bi nadomestilo znašalo 33.487,62 EUR. Tako ugotovljeno nadomestilo pa je zmanjšalo za že odobreno nagrado v višini 31.000,00 EUR po sklepu z dne 16. 2. 2012. Pritožniku je zato priznalo še pravico do razlike v višini 2.487,62 EUR.

Pritožbeno stališče, ki graja takšen način izračun nadomestila in zatrjuje, da bi sodišče moralo upoštevaje določila 103. člena ZFPPIPP in 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS št. 91/2008 s spremembami – v nadaljevanju Pravilnik) nadomestilo za unovčenje stečajne mase obračunati glede na višino vsakokratne razdelitvene mase, neodvisno od predhodno že odmerjenih zneskov nadomestila, je materialnopravno zmotno.

Pravna podlaga za upravičenje upravitelja do nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase je opredeljena v 3. točki četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Ta določba pa opredeljuje kot merilo zgolj sorazmerje nagrade z višino zneska, ki je predmet razdelitve. Zakon je torej opredelil glede višine tega nadomestila zgolj korelacijo med nagrado in višino razdelitvene mase. ZFPPIPP pa je v 114. členu dal pooblastilo ministru, pristojnemu za pravosodje, da s podzakonskim aktom predpiše tarifo za odmero nagrade upravitelja. Na osnovi tega pooblastila je bil sprejet Pravilnik, ki je merilo za nadomestilo upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev opredelil v 7. členu.

Očitno pa je, da si pritožnik drugače razlaga način obračuna navedenega nadomestila, kot ga ureja 7. člen Pravilnika.

S tem v zvezi je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na razlago dr. Nine Plavšak na 92. strani komentarja ZFPPIPP (1), da se nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne in posebne stečajne mase odmerja ob vsaki razdelitvi splošne ali posebne razdelitvene mase in to v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve. Vendar tako zavzeto stališče zgolj potrjuje stališče, ki mu je kasneje pritrdila tudi sodna praksa, da ima upravitelj pravico do nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev že ob posamezni delni razdelitvi in ne šele ob razdelitvi celotne stečajne mase (2). Ob tem pa je potrebno upoštevati, da je bilo navedeno stališče pravne teorije, na katero se sklicuje pritožnik, zavzeto v času pred uveljavitvijo Pravilnika o spremembah Pravilnika (Ur. l. RS št. 53/2009), ki je z dnem 11. 7. 2009 v celoti spremenil besedilo 7. člena Pravilnika. Prvotno besedilo 7. člena Pravilnika je uveljavilo linearno merilo za določitev nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev v višini 2 % od višine zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve. Ob takšnem linearnem merilu se vprašanje soodvisnosti višine nadomestila s številom delnih unovčenj stečajne mase in razdelitev sploh ni moglo pojaviti.

S spremembo 7. člena Pravilnika, ki je stopila v veljavo 11. 7. 2009, pa sta bili uveljavljeni dve omejitvi pri izračunavanju tega nadomestila. Prva omejitev predstavlja uvedbo regresivne lestvice za izračun nadomestila, ki se z zviševanjem višine zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve, zmanjšuje od deleža v višini 10 % pri razdelitveni masi do 37.500,00 EUR do deleža v višini 0,5 %, ko gre za razdelitveno maso nad 2.250.000,00 EUR. Druga omejitev, ki jo je uveljavila sprememba Pravilnika, pa predstavlja določitev maksimalnega limita nadomestila iz tega naslova v višini 50.000,00 EUR. Obe ti dve omejitvi sta opredeljeni v preglednici prvega odstavka spremenjenega 7. člena Pravilnika. Zato ju je tudi potrebno razumeti enotno v povezavi s celotno unovčeno in razdeljeno stečajno maso.

Pritožbeno sodišče zato pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je potrebno v smislu izračuna nadomestila iz 7. člena Pravilnika šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je sama stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev. Nasprotna razlaga, ki jo ponuja pritožnik, da naj bi se nadomestilo odmerjalo ločeno za vsako razdelitev posebej, bi namreč pripeljala do rezultata, da bi bil upravitelj v primeru razdelitve iste skupne razdelitvene mase upravičen do višjega nadomestila zgolj v posledici razdeljevanja stečajne mase v večih manjših zneskih, od katerih bi se nadomestilo izračunavalo po višji stopnji, kot če bi bila skupna razdelitvena masa razdeljena v enem koraku.

Na takšen namen izdajatelja podzakonskega predpisa pa ni mogoče sklepati glede na enotno ureditev obeh citiranih omejitev v prvem odstavku 7. člena Pravilnika. Tako kot za upoštevanje gornjega limita nagrade (3) je tudi regresivno lestvico za izračun nagrade potrebno upoštevati glede na celotno razdelitveno maso, ki je bila že razdeljena upnikom. Na ta način je izničen vpliv števila korakov v razdelitvi posameznih mas na višino nadomestila upravitelja. Ta višina zato ostaja v soodvisnosti zgolj od višine celotne razdelitvene mase. Sodišče prve stopnje je zato ob pravilni razlagi 7. člena Pravilnika višino nadomestila za tri razdelitve izračunalo upoštevaje kumulativni znesek celotne razdelitvene mase in že odmerjenega nadomestila s sklepom z dne 16. 2. 2012. Tako se izkaže, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

(1) Očitno mišljeno: Razširjena uvodna pojasnila ZFPPIPP GV Založba, Ljubljana 2008

(2) Glej sklep VSL Cst 177/2013 z dne 4. 6. 2013

(3) Glej tudi sklep VSL Cst 300/2012 z dne 16.10.2012