Jedro

Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo celotno izpovedbo pritožničinega brata, na podlagi katere je prepričljivo pojasnilo razloge, da imata (oba) dediča resen namen obdelovati kmetijo. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da pritožba v tem delu povzema/izpostavlja le tiste dele izpovedbe pritožničinega brata, ki ustrezajo njenemu "pričakovanemu" dejanskemu stanju. Sodišče prve stopnje je pri določitvi prevzemnika kmetije dalo prednost dejanski in ne formalni uposobljenosti obeh dedičev, pri čemer je upoštevalo in navedlo številna pomožna merila, na podlagi katerih je utemeljilo odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da v zapuščino sodijo zaščitena kmetija (I/a),1 osebni avtomobil Renault Megane, letnik 2012, reg. št. ... (I/b), denarna sredstva pri X., d. d., na računu št. ... in pri Banki Y., d. d., na računu št. ... (I/c) in neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ (I/d), da se za zakonita dediča razglasita glede zaščitene kmetije zapustnikov sin A. A. kot prevzemnik zaščitne kmetije, zapustnikovo hčer (pritožnico) pa se razglasi za nujno dedinjo, ki deduje denarno vrednost nujnega dednega deleža do ¼ v znesku 89.154,00 EUR (II/a), da preostalo premoženje dedujeta dediča vsak do ½ (II/b), da se ugotovi, da je zakoniti dedič A. A. svoj dedni delež na osebnem avtomobilu, denarnih sredstvih na bančnih računih in neizplačanih pokojninskih prejemkih pri ZPIZ odstopil pritožnici, ki je tako postala upravičena, da prejme v izključno last osebni avtomobil, vsa denarna sredstva na bančnih računih zapustnika in njegove neizplačane pokojninske prejemke pri ZPIZ (III), da je zakoniti dedič A. A. dolžan izplačati pritožnici denarno vrednost nujnega dednega deleža zaščitne kmetije v znesku 89.154,00 EUR v roku enega leta po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (IV), da se zemljiški knjigi odreja, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti pri zapustniku lastnih nepremičninah vpiše lastninsko pravico na zakonitega dediča A. A. (V) in da je taksa 1.152,00 EUR (VI).

**Povzetek pritožbenih navedb**

2. Pritožnica navaja, da vlaga pritožbo zoper II/a, IV. in V. tč. izreka sklepa o dedovanju zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep o dedovanju v izpodbijanem delu spremeni tako, da se določi pritožnico za prevzemnico zaščitene kmetije, zapustnikov sin A. A. pa za nujnega dediča, ki deduje denarno vrednost nujnega dednega deleža do ¼ v znesku 89.154,00 EUR, pritožnica pa je dolžna sodediču izplačati denarno vrednost nujnega dednega deleža zaščitne kmetije v znesku 89.154,00 EUR v roku enega leta po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, v zemljiški knjigi pa se odredi, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti pri zapustniku lastnih nepremičninah vpiše lastninsko pravico na pritožnico. Pritožnica zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zapustnikova želja, da bi po smrti obdelovanje kmetije prevzel A. A., vendar je sodišče pri odločitvi prezrlo izpovedbo pritožnice, česar A. A. ni zanikal, da ji je zapustnik povedal, da je leta 2021 sina pozval, da se vrne domov, da bi prevzel kmetijo, kar je A. A. odklonil. Če bi imel pritožničin brat namen obdelovati zaščiteno kmetijo, bi pri gospodarjenju na kmetiji vsaj pomagal, očetu pa je zgolj pomagal pri obdelavi vinograda. A. A. je na vprašanje sodišča, kako si predstavlja obdelovanje kmetije, odgovoril, da bi bilo potrebno kmetijo najprej oživeti, da pa še ne ve točno, kako bi vse skupaj funkcioniralo, da v primeru, da bi bil določen za prevzemnika kmetije, bi se bodisi na kmetijo preselil ali pa bi za potrebe njenega obdelovanja na kmetijo prihajal od doma. Pritožnica je na enako vprašanje odgovorila, da bi se takoj preselila na kmetijo skupaj s svojim možem in mlajšim sinom. Sodišče je zato zmotno ugotovilo, da imata dediča enako željo in resen namen po ponovni obdelavi zaščitene kmetije.

4. Sodišče je ugotovilo, da je A. A. bolj usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, ker se je formalno izobraževal in pridobil znanje iz posameznih segmentov kmetijske dejavnosti - ima vozniški izpit za kmetijski traktor, izpit za uporabo fitofarmacevtskih sredstev in izpit za delo z motorno žago. Pritožnica teh izpitov nima, vendar je sodišče spregledalo, kar je stališče sodne prakse, da je pomembna dejanska in ne formalna usposobljenost. V takih primerih je treba uporabiti pomožna merila, ob upoštevanju mejnih izhodišč Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki jih sodišče ni upoštevalo, kot je bilo že pojasnjeno.

_**Odgovor na pritožbo**_

5. Sodedič pritožnice v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasil. _**Odločitev o pritožbi**_

6. Pritožba ni utemeljena.

_**Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje**_

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: da sta dediča odraščala na domačem kmetijskem posestvu in takrat enakovredno pomagala pri različnih kmečkih opravilih, da so bili na kmetiji trije otroci, poleg obeh dedičev še brat B. B., da je bil B. B. določen za prevzemnika kmetije, ki je umrl leta 2019, da je pritožnica, ker je družina kmalu izgubila mamo, na kmetiji v celoti prevzela gospodinjska dela, da je poleg teh del enakovredno pomagala pri ostalih delih na kmetiji, tako pri obdelavi njiv, kot pri delih v gozdu, da je bilo na kmetiji sedem bikov in štirje prašiči, poleg tega so na kmetiji družinski člani skrbeli za gozd in vinograd, da sta pri gradnji poslopij na kmetiji z delom pomagala pritožničina brata, da se je pritožnica leta 2007 od doma odselila na kmetijo, ki je v lasti njene tašče, da se je vračala domov, da je pomagala moškim pri gospodinjskih opravilih, da sta brata A. A. in B. B. po sestrini odselitvi še naprej pomagala očetu pri delu na kmetiji, da se je v letu 2010 od doma odselil A. A., ki se je odselil na kmetijo v ..., ki je v lasti njegovega tasta, da zapustnik po smrti B. B. ni mogel (sam) opravljati del na kmetiji, zato je živino prodal, zemljo pa oddal v najem, razen vinograda, da je zapustniku pri obdelavi vinograda pomagal njegov sin, da se je zapustnik leta 2021 poškodoval, da je bila od tedaj dalje A. A. pomoč pri obdelavi vinograda še večja, da je tudi kletaril in skrbel za stavbo, da ta dela opravlja tudi po očetovi smrti, da je pritožnica skrbela za očeta, vključno z njegovo kasnejšo namestitvijo v dom starejših občanov, kjer ga je redno obiskovala, da je zapustnika obiskoval tudi njegov sin, da na kmetiji od očetove smrti ne biva nihče, da njive in travnike obdeluje sosed, ki so mu zemljišča dana v najem, da je pritožnica po poklicu kuharica, njen brat pa električar, da sta dediča še vedno aktivno vpeta v kmetovanje, da noben od njiju nima v lasti kmetije, da oba izkazujeta resen namen obdelovati zaščiteno kmetijo.

_**Uporaba materialnega prava**_

8. Sodišče prve stopnje je relevantne določbe iz ZDKG povzelo v 4. tč. sklepa. Te zakonske določbe je povzela tudi pritožnica v pritožbi, zato teh materialnopravnih določb pritožbeno sodišče znova ne povzema, da bi se na ta način izognilo ponavljanju.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

9. Neutemeljene so pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Glede na dejanske ugotovitve je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Argumentacija sodišča prve stopnje je prepričljiva, saj je racionalno sprejemljiva in preverljiva, zato jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

10. Zmotna je pritožbena teza pritožnice, glede na oceno vseh dokazov, kot jo je naredilo sodišče prve stopnje, da že okoliščina, ker njen brat ni prevzel kmetije, ko ga je k temu pozval zapustnik leta 2021, ko se je poškodoval, potrjuje, da njen brat nima namena obdelovati zaščitene kmetije. Nenazadnje, če je pritožnica to informacijo prejela od zapustnika, potem bi bilo utemeljeno pričakovanje, da bi pojasnila razloge, zaradi katerih ni sama prevzela kmetije, in razloge zaradi katerih je pri delih v vinogradu pomagal zapustniku le njen brat, ki tudi po smrti zapustnika opravlja ta dela na kmetiji, in zakaj je zapustnik želel, da po smrti sina B. B. prevzame kmetijo A. A. in ne pritožnica.

11. Pritožnica je izpovedala, da bi se takoj s svojim možem in otrokom preselila na kmetijo, doma bi pustila starejšega (mladoletnega) sina, da bi na kmetiji takoj začeli kmetovati in da ni nič treba posebej vzpostavljati, kot je to izpovedal njen brat. A. A. je na vprašanje sodišča, kako si predstavlja obdelovanje kmetije, preudarno odgovoril, da bi bilo potrebno kmetijo najprej oživeti, da pa še ne ve točno, kako bi vse skupaj funkcioniralo, ker če bo določen za prevzemnika kmetije, se bo bodisi na kmetijo preselil, ali pa bo za potrebe njenega obdelovanja na kmetijo prihajal od doma, saj ima od doma le pol ure vožnje. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo celotno izpovedbo pritožničinega brata, na podlagi katere je prepričljivo pojasnilo razloge, da imata (oba) dediča resen namen obdelovati kmetijo. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da pritožba v tem delu povzema/izpostavlja le tiste dele izpovedbe pritožničinega brata, ki ustrezajo njenemu „pričakovanemu“ dejanskemu stanu.

12. Sodišče prve stopnje je pri določitvi prevzemnika kmetije dalo prednost dejanski in ne formalni usposobljenosti obeh dedičev, pri tem je upoštevalo in navedlo številna pomožna merila, na podlagi katerih je utemeljilo odločitev.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

13. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. člena Zakona o dedovanju).

_**Glede pritožbenih stroškov**_

14. Pritožnica ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP). S tem, ko je bila njena pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je v tem delu izrek odpadel. 1 Podrobneje glede označb premičnin in nepremičnin zaščitene kmetije – glej I/a tč. izreka sklepa o dedovanju.