Jedro

Plačilo strokovnega mnenja, ki je bilo izdelano pred pravdo, lahko predstavlja pravdni strošek.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in zato izpodbijano sodno odločbo s p r e m e n i tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki, poleg že prisojenih pravdnih stroškov, še pravdne stroške v znesku 12.600,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.11.1995 do plačila, v 15 dneh.

Pritožbo tožene stranke se zavrne kot neutemeljeno in zato v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 18.125,00 SIT, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je prisodilo tožniku znesek 798.100,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.11.1996 do dneva plačila, znesek 242.639,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.11.1996 do dneva plačila in pravdne stroške v znesku 277,838,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske odločbe do dneva plačila.

Zavrnilo pa je preostanek tožbenega zahtevka.

Stranki se pritožujeta proti navedeni sodni odločbi.

Tožeča stranka zatrjuje, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na plačilo izvedenca v postopku pred pravdo. Angažiranje izvedenca je bilo v vzročni zvezi s toženčevim škodnim ravnanjem in bi zato sodišče moralo presojati izvedenino kot škodo, ki je nastala tožeči stranki.

Tožena stranka zatrjuje, da je sodišče z izpodbijano sodbo kršilo določbe pravdnega postopka, nepopolno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Proti tožencu ni bil uveden postopek pri sodniku za prekrške. Sodišče je napačno ugotovilo, da je toženec odgovoren za škodo zaradi trčenja vozil. Škoda je nastala izključno zaradi nepravilne vožnje K.Č., kar bi zlahka pojasnil izvedenec. Policista sta ugotavljala alkoholiziranost le pri tožencu in mu nista pojasnila pomena zapisnika.

K pritožbi tožene stranke: Pritožba tožene stranke ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva. Tako je prepričljivo ugotovilo, da je tožeča stranka izplačevala oškodovancem, sicer po višini nesporne zneske odškodnine, na podlagi prepričljivega strokovnega izvida in mnenja M.M., glede katerega tožena stranka med več let trajajočim pravdnim postopkom ni imela resnih pomislekov. Prepričljiva je tudi ugotovitev sodišča, da je toženec pred trčenjem vozil vozil pod vplivom alkohola, oziroma da ni ovrgel domneve alkoholiziranosti. Ob tako ugotovljenih relevantnih dejstvih je povsem pravilna odločitev sodišča, da je toženec izgubil zavarovalne pravice v skladu z določili 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti in je zato tožeča stranka upravičena do povrnitve plačanih odškodnin in zakonskih zamudnih obresti. Takšne odločitve ne morejo omajati posplošene pritožbene trditve, ki so očitno namenjene le zavlačevanju postopka. Ker niso podani razlogi, ki jih toženec zatrjuje v pritožbi in tudi ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje v izpodbijanem delu (368. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

K pritožbi tožeče stranke: Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da predstavlja plačilo stroškov izvedenca izdatek, ki spada med pravdne stroške tožeče stranke. Navedeni stroški so namreč nastali zaradi postopka in zato predstavljajo pravdne stroške (1. odst. 151. čl. ZPP). S tem v zvezi pa je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo zahtevek glede plačila izvedenine, saj bi ga moralo upoštevati kot zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo stroškovno odločbo sodišča prve stopnje tako, da je tožeča stranka upravičena tudi do povrnitve stroškov izvedenca v dokazanem znesku 12.600,00 SIT in zakonskih zamudnih obresti od plačila izvedenčevega računa dalje. Ker se je tako tožeča stranka uspešno pritožila, je upravičena tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (125 odvetniških točk in sodna taksa v znesku 7.200,00 SIT).