Jedro

Tehnične težave z računalnikom v odvetniški pisarni, ki sicer javlja opozorilo o izteku pritožbenega roka, ki so bile vzrok za to, da pritožba ni bila vložena pravočasno, niso opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik opravlja dejavnost, za katero se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, zato bi glede na pomembnost roka za pritožbo z oziroma na možne posledice, ob notornem dejstvu, da kljub vsemu v računalniškem poslovanju pogosto prihaja do okvar pri programih, moral organizirati kontrolo rokov, ki takega spregleda roka ne bi dopuščala, računalniški program pa je dodaten pripomoček, da do zamude pritožbenega roka ne bi prišlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Sevnici je zavrnilo predlog R. R. z dne 7.5.2007 za vrnitev v prejšnje stanje ter zavrglo kot prepozno njegovo pritožbo zoper sodbo tega sodišča z dne 20.3.2007. Zoper sklep se je pritožil R. R.. Izpodbija ga iz vseh po zakonu predvidenih pritožbenih razlogov in predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in sklep spremeni, tako da ugodi njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in njegovo vloženo pritožbo obravnava ter o njej meritorno razsodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Ne strinja se z zaključki prvostopenjskega sodišča, ki njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo, saj je prepričan, da se tehnične težave z računalnikom, zaradi česar je zamudil pritožbeni rok, ne morejo šteti za zakrivljeno zamudo in da bi moralo sodišče to okoliščino upoštevati kot opravičljivo. Zatajitev računalniškega sistema, ki sicer javlja opozorilo o izteku pritožbenega roka, ne more šteti kot pričakovan in predvidljiv dogodek, saj bi bila sicer izguba časa, da bi se roki vnašali v računalnik, če bi se pričakovalo, da bo sistem zatajil. Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je po svojem pravnem zastopniku pritožbo zoper sodbo v postopku majhne vrednosti, za katero velja pritožbeni rok 8 dni, vložila šele 15. dan (kar bi bilo sicer pravočasno za pritožbe zoper sodbe, za katere ni posebej določen krajši pritožbeni rok), torej prepozno. Zakaj prvostopenjsko sodišče ni ugodilo njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje glede zamude roka za vložitev pritožbe, je obširno in prepričljivo obrazložilo. Pritožbeno sodišče tem razlogom, ki so izčrpni, nima kaj dodajati. Ker gre pri odvetništvu za poklicno dejavnost, ki jo mora odvetnik opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, tehnične težave z računalnikom, na katere se sklicuje, niso nepričakovan, nepredvidljiv dogodek, ki se mu ne bi dalo izogniti. Zanašanje zgolj na računalniško vodeno evidenco glede pritožbenih rokov, opirajoč se le na en računalnik, na podlagi izkustva nikakor ni mogoče trditi, da bi bile tehnične težave pri računalnikih nepričakovane, ampak prav nasprotno. Roki za vložitev pritožbe ali odgovora na tožbo so v odvetništvu tako pomembni glede na možne posledice, da se nikakor ni mogoče zanašati zgolj na tehnični pripomoček, kot je opozorilo v računalniškem sistemu o izteku pritožbenega roka, ki je lahko le dodatno varovalo za odvetnika pred zamudo roka. Ne more pa biti opravičljiv razlog v primeru, da tudi dejansko pride do zatajitve sistema v zvezi s tem pripomočkom, ki ga pritožbeno sodišče šteje kot nezadostnega, in organizacijo dela le na tak način, ko iztek pritožbenega roka ni evidentiran še drugače, kot neustrezno. Zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne gre za opravičljivo zamudo pritožbenega roka v smislu določb 116. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sicer pa bi glede na navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da mu je 26.4.2007 zablokiral računalnik, torej pred potekom pritožbenega roka, moral biti pravni zastopnik ob potrebni skrbnosti pozoren in preveriti stvari, ki so vezane na roke, če je o njih vodil zgolj računalniško evidenco, tako da tudi v tem pogledu zamuda roka za vložitev pritožbe ni opravičljiva. Tudi zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen. Prag predvidljivosti dogodkov, ki utegnejo povzročiti zamudo narokov ali rokov, je za odvetnika postavljen nizko, ker mora računati s številnimi naključji, tudi banalnimi, ki se mu lahko pripetijo. Prag odvrnljivosti naključij pa je visok, ker mora odvetnik storiti vse potrebno, da se odvrnejo škodljive posledice, ki utegnejo nastati zaradi zamude. Takšna je tudi obstoječa sodna praksa in pritožbeno sodišče nima utemeljenega razloga, da bi od nje odstopalo. Pritožbo R. R. zoper zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je zato pritožbeno sodišče zavrnilo, posledično pa tudi pritožbo zoper sklep o zavrženju nepravočasno vložene pritožbe zoper sodbo.